O arheoloških najdbah na Kozjanskem smo dosedaj bore malo vedeli. Naše poznavanje tega terena se je običajno ustavilo ravno na robu te zanimive, a dosedaj nekoliko odmaknjene pokrajine. Tako poznamo rimske najdbe iz Laškega in Rimskih Toplic z ene iz Šmarja pri Jelšah in njegove najbližje okolice z druge strani. Le redke slučajne najdbe so kazale sled še globlje v to pokrajino. Na prvem mestu bi omenil predvsem bogato najdbo rimskih novcev iz Prelaskega, ki bila (že precej časa je od takrat) odkrita popolnoma slučajno. Posamezne najdbe raznih kamenitih sekir in drugih prazgodovinskih predmetov (Žusem, Bistrica ob Sotli, Polje idr.) so dale slutiti, da ta teren v arheološkem pogledu le ni tako nezanimiv.
Po zaslugi nadvse prizadevnega župnika v Podčetrtku Fr. Sternada smo v lanskem in letošnjem letu v bližnji pa tudi že nekoliko oddaljeni okolici Podčetrtka odkrili že preko 30 popolnoma nedotaknjenih gomil. Raztresene so po bližnjih gozdovih, ki zapirajo dolino ob Sotli. V Golobinjeku ležijo v gozdu desno od ceste v Bistrico ob Sotli. Ostale so raztresene ob cesti Prelasko – Buče.
Če upoštevamo dosedanje najdbe, so gomile lahko zelo različnega izvora. Za prazgodovinsko poreklo teh gomil bi govorila prazgodovinska naselbina v približno 3 km oddaljeni Miljani. Tudi posamezne najdbe v Polju dokazujejo, da so v prazgodovini v teh predelih ljudje že živeli. V bližini Buč so bili odkriti posamezni naselbinski elementi, skromni rimski ostanki pa tudi v Golobinjeku. Domneva se tudi, da je ob Sotli peljala rimska cesta iz Ptuja mimo Poljčan – Medvedjega sela – Bistrica ob Sotli in še dalje na jug.
Odgovor, ki ga po tem razmišljanju pričakujete na koncu članka, upam, da vam bomo lahko dali še letos. Mestni muzej se je odločil, da bo eno od številnih gomil raziskal. Če nam bo sreča naklonjena, da odkrijemo kaj posebnega, ne bo Kozjansko slovelo samo po svojih »Atomskih toplicah«, temveč tudi po svojih arheoloških najdbah.
Celjski tednik, 15. 4. 1960
