Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Jedrčev sejem v Podčetrtku (foto, video)


Tudi letos je TIC Podčetrtek organiziral tradicionalni Jedrčev sejem, ki se sicer odvija vsako leto 17. marca. Številni prodajalci so na svojih stojnicah ponujali raznovrstne proizvode: od suhe robe, suhomesnatih dobrot, oblačil, čevljev, zelenjavne sadike in sadike sadnega drevja, med, olja in ostale številne domače proizvode.

Jedrt (tudi Jerica) je slovensko ljudstvo vzljubilo že zelo zgodaj. Rodila se je leta 626 v Landenu, umrla pa 17. marca 659 v Nivellesu. Njena domovina je bila Belgija, živela je v času, ko Slovenci še nismo sprejeli krščanstva. Bila je hči frankovskega kralja Dagoberta Pipina in Ite. Tudi slednja dva cerkev šteje za blažena. Po očetovi smrti je po predlogu škofa, sv. Amanda, palačo spremenila v samostan. Škof Amand ji je postrigel lepe lase v obliki venca in ji ogrnil redovni pajčolan. Postala je opatinja. Skrbela je za veličastno božjo službo in preučevala bogoslovske nauke. Ko se ji je bližala smrt, je svetniškemu menihu Altanu poslala vprašanje, naj ji pove, kdaj bo umrla. Napovedal ji je, da bo umrla 17. dan meseca marca.

Upodobljena je z opatsko palico in temno redovno obleko, poleg so navadno miši. Slednje so v stari umetnosti podobe hudobnega duha, ki ga je svetnica junaško premagovala. Od tod tudi priporočanje k sv. Jedrti, da kmete obvaruje pred nadlogami poljskih in vrtnih miši.

Jedrt je zavetnica bolnišnic, popotnikov in romarjev, vdov in revežev, poljskih in travniških sadežev, romarjev in popotnikov; proti mišji in podganji nadlogi, zoper mrzlico in možganske bolezni.

Jedrčev sejem

Običaji in pregovori, povezani s sveto Jedrt: Sveta Jedrt je znanilka pomladanskega dela na prostem. Takrat je potrebno prenehati z domačim delom; miš pregrizne nit, preje je konec in kolovrati morajo v kraj. Predice so prenehale presti in ponekod ženske na ta dan tudi šivale niso. Na Jezerskem so govorili, naj se na ta dan ne dela na njivah, ker sicer miši napadejo pridelek. Sv. Jedert je izpodrinila neko pogansko žensko božanstvo, ki je po smrti prevzemala človeške duše; te so imele podobo miši. Tako naj bi sv. Jedert varovala duše umrlih prvo noč po smrti, nakar jih prepusti sv. Mihaelu, ki jih stehta, da lahko stopijo pred sodbo. »Če ne prej, na sv. Jederti dan gotovo gorka sapica pripihlja. Kolikor ima ovca o sv. Jederti jesti, toliko krava o sv. Juriju.«

Vir: Družina

Goduje 17. marca.

Video prispevek s sejma si lahko ogledate spodaj, vabljeni pa tudi na ogled galerije fotografij, nastalih na sejmu.

 

 
 
 
v/t/f: Egon Horvat