Januarja smo delegati na skupni seji zborov šentjurske občinske skupščine dobili predlog odloka o nadaljnjem poimenovanju ulic v KS Šentjur-Center in okolica. Predlog je bil dodatno vključen na dnevni red z obrazložitvijo potrebe, da se odlok sprejme po hitrem postopku. Delegati se temu nismo upirali, zlasti ne večina tistih, ki doslej niso bili angažirani pri pripravah in kriterijih predhodnih poimenovanj. Osebno sem pomišljal šele po sprejetju pisnega gradiva.
Svoje mnenje, da poimenujejo nekatere ulice s priimki pomembnih slovenskih kulturnih delavcev in le eno po vidnem revolucionarju, preprosto ne razumem.
Podpredsednik skupščine občine me je zavrnil, češ da so že ta predlog s težavo uskladili. Priimke domačinov iz revolucije in nekaterih drugih osebnosti naj bi po njegovem mnenju uporabili pri poimenovanju ulic v drugih krajevnih središčih in tudi v Šentjurju. Sprašujem, kdaj?
Po maratonskih uvodih članov IS je tudi seja trajala maratonsko dolgo. Zato mi delovne dolžnosti niso dovolile prisostvovati pri obravnavi te izredne točk in sem bil med delegati, ki smo sejo predhodno zapustili. Zbori so bili nesklepčni, čeprav je po objavi odloka v Uradnem listu SRS razumeti, da je pravnomočno sprejet. Prepričan sem, da opravljeno poimenovanje ulic ni vsebovalo potrebnega širšega posvetovanja in da ne obeležuje na primeren način pomembnih osebnosti, katerih delo in življenje je povezano z občino Šentjur in še bi lahko našteval.
Moji pomisleki so naslednji: dr. Francu Svetini v spomin je skupščina v letih 1974 do 1978 sklenila poimenovati ulico – sklep do danes ni uresničen. Iz kroga častnih občanov bi morali obravnavati priimke: Kardelj, Štante, Brilej, Jerin, Fendre (družina blizu naselja, ki je utrpela sedem žrtev fašističnega nasilja). Iz kulturnih in znanstvenih vrst razmišljam o Ripšlu in še nekaterih. Tudi krajinske in gravitacijske značilnosti bi lahko imele za posledico drugačna poimenovanja ulic.
O tem bi morali v širših družbeno-političnih sredinah v idejnem in strokovnem pogledu več razmišljati.
Vinko Jagodič
Novi tednik, 7. 3. 1985
