Še do pred letom je bila na Planini na področju kulturnega razvoja glavna značilnost, da je večino kulturno prosvetne dejavnosti nosilo domače učiteljstvo, ki pa je zaradi zaposlenosti v šoli ni zmoglo nositi vsega bremena odgovornosti in je zato prihajalo do mrtvila.
Nekaj je bilo treba spremeniti. Nekateri nepoznavalci so učiteljem očitali nedelavnost, niso pa videli, da gre za uvajanje novih oblik dela. Pokazalo se je, da tudi Tilčka, ki je dotlej živela v prepričanju, da je za ta posel edino učitelj sposoben, odlično režira igre, da je mladinec Janko prav dober lutkar, da je kinooperater Slavko izredno iznajdljiv itd. In posledice take širitve: kino vsako nedeljo, ples dvakrat mesečno, zabavni večeri, igre, veselice, proslave …
Celjski tednik, 4. 3. 1960
