Šentjurska občina leži med turistično dokaj razgibanem območjem. Na eni strani je tu Obsotelje z razvitim zdraviliškim turizmom ter spominskim parkom Kumrovec-Kozjansko, na drugi strani pa prav tako razvit zdraviliški in zimski turizem na Pohorju in v Savinjski dolini. Zato preko šentjurskega območja že potekajo obsežni turistični tokovi, ki bi jih bilo potrebno bolj izkoristiti, predvsem v smislu razvoja tranzitnega turizma. Poleg tega ima šentjurska občina še veliko neizkoriščenih možnosti za razvoj izletniškega turizma, kajti poleg naravnih lepot premore občina celo vrsto zgodovinskih in kulturnih znamenitosti.
Motel s prvimi sobami v družbeni lasti, restavracijo in kegljiščem daje tudi solidno osnovo in izhodišče za organiziranje obiskov bližnjih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti.
V občini je veliko zasebnih in družbenih gostinskih lokalov od katerih pa se jih le del trudi zagotoviti solidne usluge. Prav na tem področju so še vrzeli, ki jih bo treba čimprej zakrpati, saj bi ti lokali, če bi nudili kvalitetnejše storitve, privabili veliko turistov in izletnikov. Bolje bi se dalo izkoristiti tudi naravne lepote Slivniškega jezera in ribnikov na Blagovni. V Dobrini imajo izvir termalne vode, ki bi jo veljalo raziskati. In še cela vrsta zanimivosti se bolj ali manj skriva obiskovalcev v šentjurski občini. Tako na primer arheološko najdišče na Rifniku, podobno najdišče na Planini, partizanska Resevna s planinskim domom, bolnica Zima, zapuščina skladateljev Ipavcev, planinski grad itd.
Turizmu želijo v šentjurski občni na široko odpreti vrata. Danes so se o možnosti razvoja turizma v občini pogovarjali delegati na seji skupščine Občine Šentjur.
Novi tednik, 27. 3. 1980
