Naša ljudska oblast vsa povojna leta s posebno pozornostjo spremlja vzgojo otrok, ki so v narodnoosvobodilni borbi izgubili svoje starše. V lepo urejenih internatih se taki otroci, ki jih pač ne moremo več imenovati »sirote«, v naprednem duhu vzgajajo v dobre državljane naše socialistične domovine. Dejstvo je, da so v takih internatih še mnoge pomanjkljivosti, bodisi zaradi nezadostnega profesionalnega kadra ali pa zaradi tesnih prostorov.
V tem pogledu pa se nimajo kaj pritožiti otroci šmarskega dijaškega internata, ki je v pogledu čistoče in lepe notranje ureditve res neoporečen. Trideset otrok brez staršev domuje v njem in to so dijaki iz vseh okrajev Slovenije. Sami zatrjujejo, da je to njihov »pravi dom«, v katerem ne pogrešajo prav ničesar.
Posebej pa je treba pohvaliti izredno zanimanje, ki ga kažejo profesorji šmarske gimnazije za te dijake. Ne samo, da v šoli vestno spremljajo njihove učne uspehe, temveč jim nudijo pomoč tudi pri izvrševanju nalog v internatu samem.
Celjski tednik, 25. 3. 1955
