Mladinski kulturni klub Netek je v Šmarju pri Jelšah pripravil Dan Orienta. Dežele Bližnjega vzhoda so obiskovalcem približali z delavnicami trebušnega plesa in miselne namizne igre tavla, s predstavitvijo in pokušio dobrot iz turške kuhinje, s poslikavo telesa, dramatiziranimi izseki iz znamenitih pravljic o 1000 in 1 noči ter okroglo mizo, kjer sta na vprašanja o odnosih med vzhodom in zahodom odgovarjala Ervin Hladnik-Milharčič in Klemen Šega.
Zapeljivi gibi trebušnega plesa
Trebušni ples je zdaj dokončno prešel meje Orineta in se uspešno uveljavil skoraj povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je dosti plesalk, ki se ukvarjajo s to vrsto umetnosti. Ena takih je Judita Šarlah iz Šentjurja, ki je na Dnevu Orineta vodila plesno delavnico. Na delavnici je predstavila osnove plesa in pokazala tudi zahtevnejše gibe, za katere je potrebno precej vaje. Za boljše vzdušje so poskrbele tradicionalne obleke z zvončki, dišeče sveče in tunizijski čaj. Udeleženke so med delavnico pripravile tudi nastop, ki so ga publiki pokazale ob zaključni prireditvi.
Tavla – Backgammon
Namizna igra tavla je zelo priljubljena v arabskem svetu, zlasti v Turčiji. Pri nas to igro poznamo po imenu Backgammon. Za igro potrebujete ploščo, dve igralni kocki in figure oziroma žetone. Cilj igre je, da pred nasprotnikom pripeljete vse svoje žetone v hišo na drugi strani igralne plošče. Igro je obiskovalcem predstavil član Mladinskega kulturnega kluba Netek Tadej Stepišnik Perdih.
Ko iz krožnika zadiši po Turčiji
Največja uspešnica Dneva Orineta je bila zagotovo kulinarična delavnica. Mojstri turške kuhinje iz ljubljanske restavracije Yildiz Han so pripravili nekatere tradicionalne jedi, manjkala pa nista niti prava turška kava in čaj ter nepogrešljiva vodna pipa. Kot je povedala vodja restavracije Melita Bakirkaya turška kuhinja ni samo pri nas priljubljeni kebab. Nepogrešljiv del turške prehrane sta svež sir in jogurt, ki ga servirajo kot napitek, prilogo h glavnim jedem ali osnovo za namaze. Ugodni klimatski pogoji v mediteranskem in črnomorskem delu Turčije so prispevali k pestri zelenjavni prehrani. Številne jedi so pripravljene iz jajčevcev, bučk, paradižnika in druge zelenjave ter dopolnjene z rižem ali različnimi vrstami žit kot je bulgur. Okrog 100 obiskovalcev je bilo navdušenih nad pripravljenimi jedmi, mnogi pa so domov odnesli recepte, da jih preizkusijo tudi doma.
Ervin Hladnik-Milharčič: “Glavni izvozni artikel zahoda na vzhod je nasilje”
Dan Orineta se je zaključil z okroglo mizo “Spopad med vzhodom in zahodom,” kjer sta svoje izkušnje z deželami Bližnjega vzhoda z obiskovalci delila novinar in kolumnist Ervin Hladnik-Milharčič ter popotnik Klemen Šega. Svoj prihod v Šmarje je zaradi neugodnih vremenskih razmer tik pred zdajci odpovedal stotnik Slovenske vojske Aleš Avsec. Klemen Šega je na svojih dveh potovanjih obiskal Indijo, Iran, Afganistan, Gruzijo, Armenijo in še nekatere dežele. Ko govori o tamkajšnjih prebivalcih, pravi, da so izjemno gostoljubni in prijazni do tujcev. Tudi z uradnimi osebami, cariniki, policisti, ni imel nikakršnih težav. Razloge za vojne in konflikte na tem območju išče predvsem v boju za naravne danosti in vmešavanju zahoda. Zahodu, oziroma Združenim državam Amerike, pripisuje malo možnosti za uspeh v Afganistanu: “Afganistan je vedno bil pokopališče velikih imperijev. Gre za trdoživ, žilav in nepopustljiv narod, ki se bo za svoje pravice boril do konca.” Tudi priznani novinar Ervin Hladnik-Milharčič ob opisovanju tamkajšnjega prebivalstva pomisli na gostoljubje. Po njegovih izkušnjah prebivalci območja, ki ga je zahod umetno poimenoval vzhod, zahodnjake dojemajo kot precej bolj nasilne kot mi vzhodnjake. Zanimivo je bilo vprašanje, ki mu ga je v Izraelu, ravno v času pokola v Srebrenici zastavil vidni član Hamasa: “Zakaj ste vi Jugoslovani tako nasilni?” Na vprašanje, kaj je glavni izvozni artikel zahoda na vzhod, je odgovoril, da je to žal nasilje, a k sreči poteka tudi dobra izmenjava kulturnih dobrin, literature, glasbe, filmov, plesa … Za opis ameriškega vmešavanja v Bližnji vzhod si je duhovito sposodil ZF spektakel Avatar. Na vprašanje o naravnanosti islama k nasilju je odgovoril: “Neumno je govoriti o bolj ali manj nasilnih religijah. Govorimo lahko le o bolj ali manj nasilnih ljudeh. To pa je odvisno od situacije, v kateri se znajdejo.” Vprašanja gostoma sta zastavljala Maja Ratej, ki je bila tudi vodja projekta, in Marko Kovačevič. Zanimivo okroglo mizo so s svojimi vprašanji gostoma zaključili obiskovalci, ki so poskrbeli, da se je druženje z Orinetom končalo krepko po predvideni uri.
Sliko, kaj se je čez dan dogajalo na Dnevu Orineta, si boste najlažje ustvarili, če obiščete galerijo fotografij na Kozjansko.info.
* Na zgornji sliki je Judita Šarlah med delavnico trebušnega plesa
