Nekateri otroci v Slivnici, pri Sv. Štefanu v Žusmu in še drugod so slabo oblečeni. Pravijo, da ne morejo v šolo, ker nimajo čevljev. Dalo se je nekaj obleke in nekaj čevljev. To dejanje pa je le začasen ukrep. Strgalo se bo, pa bo zopet treba nove obleke, novih čevljev. Tu je treba stalne rešitve in ta rešitev je možna. Zavisi od staršev teh otrok. Še vedno imamo po kozjanskih krajin bajtarje, ki ne morejo preživljati svoje družine. Večini kmetov se udinjajo. Hrano morda dobijo, ne pa obleke. Odvišna delovna sila je to. Naše tovarne bi sprejele te ljudi z odprtimi rokami. Zaslužek bi jim nudile, garantirano preskrbo, oblačilne nakaznice. Pot v produkcijo ali pa v kmetijsko obdelovalno zadrugo je edina, ki bo izboljšala prebivalstvu teh krajev življenjske pogoje. Od staršev teh otrok je tedaj odvisno, kako bodo otroci oblečeni.
Celjski tednik, 7. 2. 1950
