Občan takrat, ko se odpravi v trgovino nakupovat ne sprašuje kako in kaj, temveč le to koliko predmet stane ali zakaj ga ni moč dobiti. Njega ne briga, če je to Kozjak ali Kozjansko, temveč le dejstvo, da so cene in izbira vsaj približno enake večjim potrošnim centrom.
Ob načrtovanju trgovske mreže v šentjurski občini je bilo mnogo izrečenih besed. Čeprav je bilo razširjeno mnenje, da beseda občanov ne pride do pravih ušes, je zdaj jasno, da je imela prav ta beseda močan vpliv. Poleg tega pa dejstvo, da so z združitvijo Resevne s celjskim Merxom prav občani dobili največ.
Vodstvo nekdanje Resevne je pripravilo sicer razvojni načrt, vendar je ta temeljil na investicijskih možnostih tedanjega kolektiva. Po teh sposobnostih bi lahko predvideni načrt realizirali v približno 15 letih. In kako izgleda realizacija tega načrta danes?
Doslej so zgradili novo samopostrežnico na Planini in v Ponikvi, adaptirali pa so lokale v Dobju, Slivnici, Loki, Novi vasi in v Zgornjem trgu. To je bilo zgrajeno v predlanskem letu in lani. Letos naj bi bil zgrajen še market v Šentjurju. Gre za razširitev samopostrežne trgovine s 102 na 250 kvadratnih metrih čiste prodajne površine. V novem delu bi prodajali živila, v obstoječem pa tehnično blago. Poleg tega bodo letos zgradili še samopostrežnico v Dramljah ter izvršili adaptacije v Jakobu in Šentvidu pri Planini.
Tako bodo imeli na območju šentjurske občine 18 trgovskih in tri gostinske lokale, ki jih upravlja združeno podjetje. Naslednje leto bi naj uredili še lokala v Lipoglavi in Blagovni. Mogoče se bodo z leti pokazale še potrebe v novih naseljih, kot je to Hruševec in mogoče Podgrad.
