Že večkrat sem se prepričal, da so gasilski občni zbori sicer pomemben krajevni dogodek, toda vsebinsko neverjetno izpraznjen ritual, zato se jih izogibam kot hudič križa. Občnega zbora slivniških gasilcev sem se udeležil predvsem zato, ker sem upal, da bom zvedel kaj več o zdaj že znamenitem nategovanju med gasilci in vodstvom KS glede lastništva gasilsko-kulturnega doma.
Da je gasilski občni zbor resna zadeva, je pokazala skoraj polna dvorana, 66 članov (od skupaj 88), še vsaj pol toliko gostov, med njimi poleg pobratenih gasilcev iz Hrvaške in Černelovcev prav vsi, ki v Slivnici in šentjurskem gasilstvu kaj pomenijo, pa gostinsko pogrnjene mize in napovedana veselica z Mladimi korenjaki.
Poročilo predsednika Milenka Tanška je bil vzneseno: realizirali so prav vse načrte. Urejali so prostore, garažo, dvorišče, nabavili avto, se izobraževali, slovesno proslavili svojo 80-letnico, tekmovali, se družili … Poveljnik Andrej se je pohvalil, da so imeli celo 3 domače gasilske intervencije (uspešne?), še štirikrat so pohiteli na pomoč sosedom, prepeljali so 55 m3 pitne vode, kar 282 delovnih ur in preko 4000 km so posvetili šentjurski čistilni napravi. Blagajničarke sicer ni bilo, jo je pa zastopala Slavica Wandewlde, Gobčeva po domače. Poročala je, da so skupaj z ostankom iz predlanskega leta imeli v blagajni spodbudnih 67.000 €, ki so jih vse uspešno porabili. Dobri so bili tudi veterani (predsednik Gradič), pa gasilke (predsednica Fanika) in še vsi drugi po vrsti. Odsotni predsednik NO Janko Cerkvenik je v pisnem poročilu radostno poročal o brezhibnem poslovanju društva. Z aplavzi so bila vsa poročila brez ene same pripombe takoj soglasno sprejeta.
Potem so bila na vrsti priznanja in gasilske značke – razdelili so jih kar 32 – in pa gostje: župan Tisel, predsednik KS Artnak, ravnateljica šole Košakova, šefica vrtca Rožejeva, Zidanski iz DU, Leskovšek iz ŠD, pa predsednik planinskega društva in še kdo. V imenu vseh sosednjih gasilskih društev so besedo dali le podpredsedniku OGZ Šentjur Branku Osetu – kar je ena od prijaznih slivniških inovacij, ki je občni zbor učinkovito skrajšala za kakšne četrt ure. Kaj so povedali, si lahko mislite. Toda o lastniškem sporu, razen nekaj prijaznih fraz Tisla in Artnaka, da se bo vse pošteno uredilo, ni bilo ničesar slišati. Sicer pa sem si še najbolj zapomnil Osetovo duhovitost, da bi se šentjurska občinska gasilska zveza lahko preimenovala kar OGZ Šentjur pri Slivnici, kajti slivniški gasilci so okupirali vse njene vodilne funkcije.
V dobri uri je bilo vsega konec, nato se je začel bolj konkretni del občnega zbora: krvavica z zeljem, pijača, glasba in vse, kar še paše zraven. Ni kaj, gasilci so džeki.
FK / Šentjurske novice
