Dilema, čigav je kulturno-gasilski dom, ki že celo desetletje vznemirja Slivnico, bo letos morda le dobila svoj epilog. Je že res, da je zadeva rahlo komplicirana, toda ker gre za javno dobro, dejansko za iste ljudi in iste interese tako na strani KS kot Prostovoljnega gasilskega društva Slivnica, za nerazumno dolgotrajno nategovanje za lastništvo sploh ni pravih razlogov.
Kot je povedal Radko Pušnik, vodja službe za gospodarjenje z občinskim premoženjem, se je ta lastniška zadeva zapletla v času izgradnje in vladavine Martina Cmoka starejšega, ki je na nek način predstavljal tako gasilsko sceno kot krajevno skupnost in zato točna razmejitev med enimi in drugimi ni bila aktualna. On je dal zgradbo prepisati gasilcem, ker so pač takrat bili edino organizirano društvo, ki je bilo v stanju z objektom smotrno gospodariti. Osrednja slivniška gasilsko-kulturna ustanova je bila na razpolago vsem, tako kot je to tudi sedaj, kljub vročim lastniškim razpravam. Gledano s stališča občinske uprave tam nerešljivih težav sploh ni. Občina je lastništvo pripravljena zemljiško knjižno urediti, le gasilci in KS se morajo predhodno sporazumeti, kaj bo kdo imel. Kot vse kaže, je vzrok spora v tem, da je Občina, v tem primeru je to KS, lastnik zemljišča, na katerem stoji gasilski del stavbe, gasilci pa so zemljiško knjižni lastnik zemljišča, na katerem stoji kulturni dom. Toda ta zamenjava bi se dala dokaj enostavno urediti, če gasilski in kulturni objekt ne bi imela skupne prostore, ki pa so očitno lastniško sporni. Gre za kurilnico, zlasti pa še za kuhinjo in stanovanje, ki sta locirana v kulturnem delu zgradbe. Nekaj problemov bo verjetno tudi pri delitvi funkcionalnih zemljišč okrog doma.
Tako gasilci kot vodstvo KS Slivnica sicer zatrjujejo, da težav pravzaprav ni in jih tudi ne bo, toda ostajajo trdno vsak pri svojih zahtevah. Pogajalski skupini obeh strani sta se do sedaj sestali že trikrat, a očitno brez uspeha. Kot sta na eni od zadnjih sej občinskega sveta opozorila občinski svetnik Boris Belej in podžupan Jože Artnak, spor ostaja nerešen, dom da zaradi neurejene lastnine zamuja na razne razpise, stagnira, Občina in župan kot najvišja zastopnika javnih interesov pa ne kažeta nobene volje, da bi razrešila ta spor. Že v začetku decembra 2009 sta dobila uradni odgovor, da bo župan v kratkem sklical skupen sestanek in da se na Občini zavedajo, da je urejeno lastniško razmerje eden od pogojev pri pridobivanju sredstev za investicijska vlaganja, toda do tega sestanka še ni prišlo.
Milenko Tanšek, predsednik PGD Slivnica:
Gasilci hočemo čiste račune, ob tem pa ne pristajamo na to, da bi si krajevna skupnost enostavno prisvojila dele objekta, ki so nesporno naša last. Pri zemljiško-knjižni zamenjavi lastnine zemljišč, na katerih stojita gasilski dom in kulturna dvorana, in tudi pri razmejitvi funkcionalnih zemljišč večjih sporov ni, so pa pri kuhinji in stanovanju, ki sta sicer v delu, ki naj bi pripadel krajevni skupnosti, toda sta nesporno last gasilcev. Pristali smo na to, da kulturno dvorano dobi Kulturno društvo Slivnica, za kuhinjo in stanovanje pa zahtevamo etažno lastništvo. Res bi bili najmanj rahlo čudni, če bi pristali na iznenadne in povsem neosnovane zahteve KS glede nesporno naših prostorov, potem pa naj bi te iste prostore od njih vzeli v najem za 99 let. Na takšen sporazum s KS pač ne moremo pristali. Osnova za našo odločitev so sklepi izrednega občnega zbora PGD iz leta 2001, ko smo se sami prostovoljno odločili za takšno delitev gasilsko kulturnega doma, ki je sicer pravno formalno gasilska lastnina. Po mojem mnenju je logično in prav, da ključni prostori ostanejo v gasilskih rokah, kajti sicer bodo kaj kmalu začeli propadati. Še vedno velja, da smo gasilci edini dovolj dobro organizirani, da lahko zagotavljamo njihovo ustrezno funkcioniranje in to v korist vseh uporabnikov. Enako meni tudi velika večina krajanov Slivnice, ki nas pri naših zahtevah podpira. Sedanje vodstvo KS, ki se je preveč potentno in brez pravih argumentov lotilo tega lastninjenja, bo hitro izginilo s prizorišča, gasilci pa bomo ostali.
Ludvik Žafran, občinski svetnik:
Gasilsko-kulturni dom je bil v celoti zgrajen iz javnih sredstev, gasilci so takrat za skupni projekt prispevali del zemljišča, stari gasilski dom in preko požarne skupnosti cca. 8 % celotne investicije, 92 % financ pa so zagotovili kul. skupnost, občina in stanovanjska skupnost.
Konflikt je nastal v 90. letih, ko so gasilci poleg gasilskega doma vpisali lastništvo tudi na kulturni dom, za kar mislim, da niso imeli upravičenega razloga. Sedaj so se sicer odpovedali upravljanju kulturnega doma, vztrajajo pa na etažnem lastništvu kuhinje in stanovanja. Sem pobudnik prenove doma in na občinski svet je že sprejel moj amandma, ki v letošnjem letu za projektno dokumentacijo namenja 40 000 €. Problem je v tem, da naj bi šel kulturni dom v nekaj letih v temeljito prenovo, ki bo po mojih izračunih stala vsaj 300 000 €, takrat pa bodo morali etažni lastniki participirati pri investiciji, recimo s 10 ali 15 %, kar pa je denar, ki ga bo PGD težko zbral. Predlog KS za 99-letno oddajo v upravljanje gasilcem je eleganten kompromisni način, kako se tem težavam izogniti. Ne smemo pa pozabiti na frizerske prostore, ki so jih gasilci prodali Poljšakovim in ti so prav tako sogovornik pri bodočih investicijah. Osebno menim, da kompliciranje s formalnim lastništvom, ki na uporabo prostorov realno sploh nima vpliva, utegne resno ogroziti obnovo kulturnega doma.
FK / Šentjurske novice
Dodano naknadno
Popravek
KS in gasilci v boju za oslovo senco
G. Martin Cmok nas je opozoril na napako v prvem odstavku tega članka. On v času, ko je bila zgradba slivniškega gasilsko-kulturnega doma predana v upravljanje gasilcem, ni bil predsednik društva, predsednik je bil Janko Cerkvenik.
FK
