Manca Čujež: “V Nepalu ob vsej lepoti še sonce noče zatisniti oči” (video)

26. 1. 2010 9:05

Manca Cujez NepalPopotnica Manca Čujež iz Tratne pri Grobelnem je minulo soboto v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli s slikovito pripovedjo in fotografijami razprostrla del svojega nedavnega potovanja v Nepal, kjer, kot pravi, “ob vsej lepoti še sonce noče zatisniti oči”.

Mesec dni potovanja povsem na lastno pest jo je vodilo čez 5416 metrov visok prelaz Thorong La, na adrenalinski spust z rafti po reki Kali Gandaki, v tropskem pasu te države pa se je podala tudi na lov za bengalskimi tigri in nosorogi.

Nepal je država pod Himalajo, kjer domuje večina najvišjih vršacev sveta. Na severu in zahodu se nizajo vrh za vrhom – pogorje Anapurn, zloglasni Langtang Lirung, kjer je omahnil alpinist Tomaž Humar, najvišji Mount Everest … Dežela na unikaten način v slogi združuje budizem in hinduizem, poglavitni proračunski vir pa predstavljata turizem in kmetijstvo.

Glavni del Mančinega potovanja je predstavljal treking okrog pogorja Anapurn, kjer je v nekaj več kot dveh tednih prehodila več kot 250 kilometrov in premagala skupno 12.000 višinskih metrov. Slikovita pot, kjer se je jesen počasi prevešala v zimsko polarne razmere, je oktobra in novembra lani, ko se je tjakaj podala Manca, združevala številne trdožive nosače, po večini iz ljudstva Šerp, avanture željne turiste z zahoda ter domačine, ki živijo po vaseh, več dni hoda oddaljenih od najbližjih mestnih središč.

nepal Manca
Nepalski otroci, ki z velikimi očmi gledajo na popotnike
Prašna pot, na obronkih povsem prepredena z neštetimi stopnicami, je iz popotnikov izvabljala življenje, v njih vnovič prebujala samozavedanje, s premaganimi višinski kilometri pa se je vedno bolj redčil tudi zrak. Na usodni točki, skoraj pet in pol kilometrov visokem prelazu, so, kot pravi Manca, sopli kot lokomotive, jeklene misli so poganjale telo, ki se je gibalo vedno počasneje. Hudomušni obiskovalec potopisnega predavanja je ob tem pripomnil, da bi morali na take višine dandanes preseliti zahodno civilizacijo, ki se vse hlastneje in vedno bolj pavšalno poganja v lunaparku sodobnega sveta. Tam, je pripomnil, bi nas razmere prisilile, da bi v naše dobro celo mislili počasneje.

Iz nedrja gora pa po reki Kali Gandaki navzdol. Reka nosi ime po črni in divji hindujski boginji Kali, nič čudnega torej, da so si na raftih utirali pot po brzicah tretje in četrte stopnje. Ob brežinah reke je svet postajal nižinski in pravšnja uvertura v zadnji del Mančinega potovanja – narodni park Bardia. Tam je raznolikost tropske flore in favne odkrivala na slonjem hrbtu, opazovala krokodile in nosoroge ter v zasedi čakala na bengalskega tigra.

V spodnjem posnetku si oglejte pogovor s popotnico Manco Čujež, ki ga je za Kozjansko.info pripravila Maja Ratej.

Raznolik naravni relief Nepala je zaokrožila v prestolnici Katmandu, v pisanem vrvežu domačinov in turistov, labirintu ulic, ki predstavljajo pročelje mnogim hindujskim templjem in budističnim stupam. Pogumna popotnica, ki ima v žepu že štiri kontinente, je celoten zalogaj premagala samostojno, a ravno neodvisno popotovanje ji je po njenih besedah prineslo nepopisno pomirjenost in spočitost, ob katerih – v to ne dvomimo – najverjetneje že kuje nove popotniške izzive.

Nepal Manca
Pogled na osemtisočake

 

 

 

 

 

 

 

 

 

f: Osebni arhiv Mance Čujež
t/v: Maja Ratej

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X