Zadnji novembrski petek so se po sorazmerno dolgem času zbrali dobjanski občinski svetniki. Podobno kot v sosednjem Šentjurju tudi tam niso sejali že od julija oz. natančno 140 dni! Lanski poletno-jesenski premor je bil, kljub drugačnim določilom, menda še daljši.
Svetnica Natalija Plemenitaš Fuchs se je ob tem glasno spraševala, ali je najvišji občinski organ sploh še potreben. Zaposlenke občinske uprave so odgovorile, da poleti ministrstva niso pripravila novih zadolžitev, same pa so se medtem ukvarjale z razpisi, sklicevanje sej s premalo točkami pa je po njihovem nesmiselno. Fuchsova je še potožila, da informacije do nje ne prihajajo, občinarke pa so dejale, da ne bi škodil kakšen obisk v prostorih uprave. Kljub njenemu predlogu, da svetniki ne bi razpravljali o pobudah občanov za sofinanciranje cest, saj se ustrezni odbor ni sestal, jo je glasovalni stroj gladko povozil.
Pri točki o realizaciji proračuna za obdobje med januarjem in oktobrom si nismo zapisovali, saj smo domnevali, da bodo vse podrobnosti v gradivu, ki so nam ga dodatno posredovali, a smo se žal ušteli, saj je bil material, ki ga sicer že dolgo ne objavljajo na občinskem spletnem mestu, izjemno skop. Župan Franc Salobir je dejal, da je bilo vseh prilivov za 710 tisočakov oz. okrog 70 % načrtovanih, največ izpada pa je povzročila nerealizirana prodaja nekaterih zemljišč. Porabili so le 57 % načrtovanih odhodkov, saj še niso poplačali največje letošnje investicije – biološke čistilne naprave, ki je vredna 70 tisočakov. Njena kapaciteta je 100 populacijskih enot, uporabniki pa se bodo nanjo priključili spomladi.
Komandir šentjurskih policistov Ludvik Petrič je ugotavljal, da je varnostno stanje v Dobju pravzaprav idealno, še bolje pa bo, saj so se Dobjani na seji vključili v medobčinski inšpektorat, kjer je poleg Šentjurja še šest občin. Redarji se bodo najverjetneje najbolj ukvarjali s problematiko odlagališč in stanjem cest.
Leskovškovi funkciji (ponovno) nezdružljivi
Na pobudo Fuchsove je občinski nadzorni odbor obravnaval nezdružljivost opravljanja funkcije podžupana in vodje v občinskem režijskem obratu, kar je približno dva meseca opravljal Franc Leskovšek. Šlo naj bi predvsem za vodooskrbo, ki je v tisočglavi občini že dlje časa prvovrstna tema razprav. Predsednik nadzornikov Klemen Žibret je pridobil neobvezno pravno mnenje vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pravzaprav ponovno pritrdilo že poleti izdanemu mnenju na pobudo Fuchsove, da gre nezdružljivost funkcij. Po majski upokojitvi je Leskovšek podpisal podjemno pogodbo in julija, ko je na občino priromalo prvo mnenje SVLR, je odstopil. Na njegovo srečo je državna služba ocenila, da je prišlo do nezdružljivosti v dobri veri, da delo lahko opravlja, in tako prejetega nadomestila (približno 950 EUR mesečno) za ta čas ni treba vračati. Pri zgodbi o nezdružljivosti je zanimivo to, da je pred časom ista oseba bila podžupan in občinski tajnik …
Predrago pluženje?
Nekaj prahu je dvignila tudi tematika pluženja, zlasti potem, ko ob prvem decembrskem sneženju ponekod še popoldan, čeprav je snežilo v zgodnjih jutranjih urah, stanje ni bilo ravno v čast izvajalcu.
Za 36 km dobjanskih cest so letos prvič razpisali javno naročilo, ki je eno izmed orodij za manjšo porabo javnega denarja, a se je primerilo drugače. Sprva je bil najugodnejši ponudnik uveljavljeni celjski VOC, ki bi delo opravil za dobrih 45 tisočakov, a je štiri dni po izbiri odstopil od pogodbe. Tako bodo sedaj domači izvajalci, ki so delovali že v prejšnjih letih, to opravili za dobro polovico dražje, za 71 tisočakov. Za skupno milijonski občinski proračun to niti ni tako majhno odstopanje, vsekakor pa priložnost, da bo naslednje leto končna cena za dobjanske davkoplačevalce opazno nižja.
t/f: bR
*na sliki dobjanski župan, svetniki in občinska uprava
