Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

V kateri dom starejših bosta šla župana Tisel in Salobir?


 

Med »bratskima« županoma šentjurske in dobjanske občine je prišlo do ostrih nasprotij glede lokacije dodatne enote Doma starejših Šentjur (DSŠ): Salobir jo hoče imeti v Dobju, Tisel pa na Planini. V spor bo morda moral poseči celo sam njun strankarski šef Janez Janša.

O ustanovitvi enote DSŠ na Planini, šlo pa naj bi za okrog 30 postelj, se je nekaj ugibalo že pred dvema ali tremi leti. Svet DSŠ je zamisel podprl, saj bi se šentjurski dom na ta način lahko rešil neugodnih večposteljnih sob, toda ker takrat na Planini niso našli ustrezne lokacije, je zadeva nekako zamrla. Potem je šla v akcijo dobjanska občina. Kot vse kaže, je močan dobjanski lobi v Ljubljani našel ustrezno oprijemališče na Ministrstvu za delo, osvojil je tudi direktorja DSŠ Branka Gorčana, županova žena Jožica Salobir, ki ima že velike zasluge za samostojno dobjansko občino, pa je svoje veze poskušala uporabiti tudi v SDS. Vse bi se za Dobje verjetno dobro izteklo, če njihov župan ne bi imel malo preveč težav s pridobivanjem ustreznega zazidalnega zemljišča, problem pa naj bi bil kar njegov brat Hugo, ki je preveč navil ceno. Ko je za dobjanske »račune brez krčmarja« zvedel šentjurski župan Tisel, je bil seveda ogenj v strehi. Tislu njegovi rojaki in kajpada tudi volivci pač ne bi nikoli oprostili, če bi dom za starejše in z njim tudi nekaj simpatičnih delovnih mest prepustil bližnjim sosedom, s katerimi so si že po tradiciji v laseh. Tisel je zavihal rokave in dobjanska barka je začela hitro toniti. Ne le da je kljub močnemu dobjanskemu lobiju v Ljubljani Tislova pozicija tako v oblastnih forumih kot tudi v SDS obetavnejša, je lokacija na Planini tudi bolj konkretna in primernejša. Enota doma starejših naj bi na Planini našla svoje mesto med šolo in Zdravstvenim domom. S to potezo bi dobro rešili zdravstveno oskrbo varovancev, pa še en aktualni problem bi bil rešen – zagotovljena bi bila stalna prisotnost zdravnika na Planini.

Tako se je prednost dobjanske lokacije skrčila na eno samo postavko – da je bližja centrali v Šentjurju, ki jo bo organizacijsko in strokovno obvladovala.

Ali se je župan Salobir že vdal v usodo, da ga po upokojitvi čaka postelja na Planini, še ni povsem gotovo. Dobjanska trma pač zmore marsikaj. Svet zavoda in direktor DSŠ Šentjur Branko Gorečan, ki sta kar navdušena nad potencialnim investitorjem šentjurskim elektropodjetnikom Antonom Seličem, sta se iz medobčinske tekme previdno umaknila in pravita, da bo dom pač dobila tista občina, ki bo ponudila boljše pogoje. Med drugim tudi cenejše zemljišče, boljšo komunalno infrastrukturo in posredno nižjo najemnino. Tu pa ima spet prednost Tisel.

Zanimiva je tudi Seličeva odločitev za tovrstno nemalo investicijo (okrog 1,5 milijona €), ko pa se veliko govori, da država z dirigiranimi cenami oskrbnin v domovih za starejše ne omogoča ekonomičnega poslovanja. Očitno ima z državo oziroma z VDC drugačne izkušnje.

 

F. K. / Šentjurske novice

 

 

*na sliki planinska zdravstvena postaja pri kateri naj bi po eni izmed zamisli lahko stala dislocirana enota DSŠ