Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Menedžerske plače: Ali šentjurski menedžerji »ropajo« delavce?


 

Konec oktobra smo poslali 30 šentjurskim vidnejšim vodstvenim delavcem zasebnih firm, nekaterih javnih zavodov in vodilnim občinskim funkcionarjem naslednji dopis:

»Spoštovani g. direktor, ravnatelj, vodstveni delavec …
Menedžerske plače so trenutno občuten vzrok splošnega ljudskega nezadovoljstva. Ne spuščamo se v ocenjevanje upravičenosti ali neupravičenosti očitkov in smiselnosti t.i. »Lahovnikovega zakona«, smo pa prepričani, da bi plače vseh vodstvenih kadrov morale biti predmet odprte družbene razprave. To bi po našem prepričanju predstavljalo resen korak naprej k umirjanju situacije in k ustreznemu nagrajevanju menedžerjev.
Če se s to tezo strinjate, vas prosimo, da nam posredujete skupni podatek iz vaše dohodninske napovedi za leto 2008. Še najbolj veseli bi bili kopije ustreznega dokumenta. V naslednji številki Šentjurskih novic jih bomo objavili in pozvali bralce k razpravi.
Če nam boste posredovali vaše drugačno razmišljanje, ga bomo tudi objavili.«

Prejeli smo reci in piši 5 odgovorov, 4 od vodstvenih delavcev javnih zavodov, katerih plače so tako več ali manj javne, ter enega iz gospodarstva. Povsem ustrezna sta bila le direktor Doma starejših Šentjur Branko Gorečan in podžupan ter pomočnik gen. direktorja Alposa Jože Artnak, ki sta nam poslala kopijo svoje dohodninske napovedi. Ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek in ravnateljica Vrtca Zora Ketiš sta jima bila s kopijo letne plačilne liste zelo blizu, nekoliko dalje vstran je bila direktorica ZD Šentjur Melita Tasić Ilić, ki nam je zaupala le, koliko ji mesečno prinese 51. plačilni razred, ne pa koliko je v resnici zaslužila (dežurstva …). Sicer pa ne nasprotuje »Lahovnikovemu zakonu«. Za vse druge, na čelu z županom, podžupanoma in direktorjem občinske uprave dilem okrog menedžerskih plač ni. Ali pa se požvižgajo nanje. Ker so med njimi tudi predsedniki strank (Erjavec, Korže), je jasno, da si tudi politika ni na jasnem z javnostjo plač.

Objava dohodkov samo petih vodilnih gotovo ne bo imela želenega učinka, toda vseeno si ti zaslužijo pozornost in pohvalo za svojo pripravljenost nekaj prispevati k odpravljanju družbene anomalije menedžerskih plač. Gre seveda za bruto zneske.
Hvala.

Jože Artnak, pomočnik gen. dir. Alposa in podžupan………..55.757 €
Branko Gorečan, dir. Doma starejših Šentjur…………………43.406 €
Zora Ketiš, ravnateljica Vrtca (letni OD)……………………..41.477 €
Robert Gajšek, ravnatelj OŠ Hruševec (letni OD)……………..37.903 €
Melita Tasić Ilić, dir. ZD (51. plačni razred, mesečno)……….3.491 €

Gotovo pa ima globok smisel razmislek, zakaj velika večina šentjurskih menedžerjev ne dovoli, da bi javnost vedela, koliko so vredni oziroma kako so plačani.
Če pustim ob strani dejstvo, da Šentjurske novice pač očitno niso javna referenca, ki bi jo veljalo upoštevati, se ponuja vrsta razlogov, med katerimi je težko najti katerega, ki bi bil opravičljiv.
Recimo, da so možni tile:

1. Menedžerske plače so stvar izključno lastnikov oziroma delodajalcev in javnost nič ne brigajo.
Pravno formalno je sicer res tako, toda slovenske menedžerske plačne anomalije so do te mere družbeno moteče, da je možen tudi drugačen legitimni pogled. Naša tranzicija še ni dala pravih lastnikov, nadzorni sveti kot zastopniki lastnikov in menedžerji prevečkrat funkcionirajo kot »ena srečna družina«, ki si medsebojno zagotavlja za »navadne smrtnike« nesprejemljivo visoke prihodke. Ali posledično grozeča družbena nestabilnost ne opravičuje poseg v osebno pravico varovanega podatka, bi se moral vprašati vsak družbeno odgovoren menedžer.

2. Višina menedžerskih plač ni v skladu s plačno ravnijo v podjetju, menedžerji skrivajo svoje plače, ker se zavedajo, da »ropajo« svoje zaposlene.
Gre brez dvoma za enega najtežjih razlogov in odločilnih vzrokov za nezadovoljstvo.
Ali šentjurski menedžerji res »ropajo« svoje delavce, seveda ne vemo, dokler pa se bodo skrivali, lahko brez greha domnevamo, da jih.
Vzemimo hipotetični primer generalnega direktorja največje šentjurske firme Alposa. Ugibajmo, da je 4 x cenejši od razvpitega direktorja Primorja Černigoja, katerega letni prihodki so vsaj približno znani. To bi pomenilo, da znašajo letni prihodki Mirjana Bevca okrog 200.000 €. Je to veliko? Kakor za koga. Če to številko delimo s številom zaposlenih, potem vsak alpoški delavec prispeva letno za direktorjevo plačo okrog 350 €. Ker smo pred kratkim prebrali, da zaposlene nemškega giganta Simensa stane njihov direktor le 20 €, potem lahko rečemo, da je direktor Alposa kar drag. Če ne celo »roparski«. Toda prav bi bilo, da bi ga primerjali z direktorji sorodnih domačih podjetij, kar pa nam ni omogočeno.
Normalno, da s tovrstnimi številkami alpoški menedžment nima volje priti pred delavce.
Da so ta razmerja v malih podjetjih lahko še neprimerno bolj raztegnjena, je verjetno.

3. Javne menedžerske plače bi povzročile stavke.
Verjetno bi jih res, toda le v primeru, da so nesorazmerne in nepravične. Toda tudi nekvalificirani delavci se zavedajo, kaj za podjetje pomeni dober direktor, in verjamem, da razponi do 1 : 10 med povprečno in najvišjo plačo v podjetju ne bi bili problematizirani. To pa pomeni, da bi delavci direktorju Alposa brez oklevanja privoščili okrog 10.000 € bruto mesečno. Kar se mi sploh ne zdi tako kritično malo, da se direktorju ne bi »splačalo« tvegati.

4. Javnost plač ne bi nič spremenila.
S tem se pa absolutno ne strinjam, ravno nasprotno, v razmeroma kratkem času bi spontano prišlo do uravnoteženja in umirjanja notranjih napetosti. Moteči ekstremi bi izginili.

5. Plače lahko uravnotežijo sindikati.
Morda, če bi bili dobro organizirani. Toda sedaj nimajo pravice vedeti niti tega, če so res »ropani«.

Tako tudi šentjurske menedžerske plače ostajajo tabu. Sem pač naivno mislil, da smo kot razmeroma bolj ranljiva manjša skupnost, kjer vsak tako rekoč pozna vsakogar, bolj dojemljivi za vprašanja družbene pravičnosti in da se tu da nekaj malega narediti. Žal nas naše vodilne gospodarske in politične osebnosti prepričujejo, da smo pač le »normalni« delček sebičnega globalnega kapitalizma in prav nič več.
Te teme pa še ne zapiramo, predlagamo vsem, ki menijo, da je na to temo treba še kaj reči, da nam pišejo. Pa čim več konkretnih podatkov, prosim.

 

F. K. / Šentjurske novice

 

 

*slika je simbolična