Okrogle mize drameljskega Športega društva Šedina in Šentjurskega foruma so se udeležili vsi, ki imajo o razbojniku Guzeju kaj povedati, žal pa med njimi ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen za tržno usmeritev Guzejeve legende »dati roko v ogenj«, to je seči v svoj žep.
Že takoj na začetku je »zatežil« rodoslovec Tone Kos z Guzejevim rodovnikom (Guzej naj bi bil rojen v Šibeniku), Ivo Trošt iz Kozjanskega parka je odprl razpravo o a ali e v njegovem priimku ter z »domicilom« nekoliko posiljeval gospo Bredo Retuznik z RA Kozjansko, Guzejeva literata Milenko Strašek in Albert Tanšek sta se razhajala glede zgodovinskosti, Jože Artnak in Retuznikova sta se zavzemala za prodajno promocijo očitno obstoječe legende, Mirko Pajek je razpredal o prevorski vzporedni (potencialni) turistični ponudbi, Primož Laubič bi iz Guzeja želel narediti nekaj takega, kot je češki narodni junak Janošik, Juditi Methans Šarlah pa je bilo v imenu Občine na načelni ravni vse jasno. Sam sem se zavzel za to, da bi bilo treba najprej zagotoviti denar za TV Guzejevo zgodbo, ki bi usmerila k nam turistični denarni tok, ta pa bi lahko šele pomenil uvod v trženja Guzejeve legende.
Končni izkupiček okrogle mize je bil bolj pičel, če izvzamemo to, da se je o Guzeju kot možni resni turistični ponudbi začelo pogovarjati na nekoliko širši ravni. V glavnem je vse ostalo na ravni neobvezujoče izmenjave mnenj. Če k temu še dodamo dokaj amatersko zastavljen EU projekt KS Prevorje Na poti z Guzajem, v katerem kar mrgoli raznih nedoslednosti (table, zemljevidi, zgibanke, …), opazna pa je tudi popolna odsotnost organiziranega pristopa na občinski ravni, potem se zdi, da se pri nas Guzejevi legendi bolj slabo piše.
F. K. / Šentjurske novice
O dogajanju, ki je bil edini javni dogodek ob 170-letnici Guzejevega rojstva je Primož Laubič, predstavnik organizatorjev in predsednik sekcije za zgodovino pri ŠD Šedina, dejal: “Skupaj smo dobili domala vse ki se ukvarjajo z Guzejem tako ali drugače. Iz razprav smo dobili vrsto dobrih predlogov; med drugim da bi bil potreben širši pristop v katerega bi vključili vse občine kjer je Guzej deloval ter da bi projekti potekali bolj usklajeno, skozi izbrano inštitucijo ki bi bila na tem področju kot krovna organizacija. Razpravljavci so izpostavili tudi potrebo po večjem vključevanju stroke ter večji medijski pokritosti, ter še vrsto drugih pobud.”
Na spodnjih povezavah, si lahko preberete zapisnik iz razprave, ki je nastal na podlagi zvočnega zapisa in foto galerijo z dogodka.
