Kozjanski kantavtor, posebnež, humorist, borec za svobodo govora … Več je načinov s katerimi lahko opišemo Janka Narata Jenkija. Letos praznuje deseto obletnico svojega ustvarjanja. Pripravlja novo ploščo, kmalu naj bi videli tudi nov videospot. Pogovarjala sva se o prelomnih točkah njegove kariere, medijih, svobodi govora, Kozjanskemu, Teksasu, nogometu … Domenila sva se tudi, da se bova izognila formalnemu vikanju. Oglejte si videoposnetek pogovora, ali si ga preberite spodaj.
Janko Narat – Jenki, katere so tri prelomne točke v desetih letih tvojega ustvarjanja?
Gotovo je to prvi CD Recidiv, iz daljnega leta 1999. Potem prvi špil na Klumpanju, leta 2000. Mislim pa, da je tretja gostovanje v oddaji Tistega lepega popoldneva na RTV Slovenija. Te tri točke bi lahko omenil kot prelomnice.
V tvojih tekstih, pesmih je pogost motiv in tema območje Kozjanskega in Obsotelja. Kako vidiš to območje? Tvoji teksti, ki vključujejo za to območje značilne teme, znajo biti zelo zanimivi.
To so resnični teksti z našega kozjanskega območja … socialni teksti, pivski teksti, preprosti teksti, ki govorijo o preprostem človeku … To so odkrita besedila.
Zakaj je Kozjansko slovenski Teksas?
Pač, to je ena taka … V Teksasu je bilo v starih časih veliko pretepov … Bohorci so bili velikokrat na Planini zelo “dejavni” … Mišljeno je kot primerjava s kavbojskimi filmi.
V tradicionalnih medijih se ne pojavljaš. Kako gledaš na to, da te radio, časopisi, televizija ne upoštevajo najbolj?
S tem sem imel vedno probleme. Veliko sem sodeloval s televizijami, radijskimi postajami, časopisi. Problem je bila glasba. Slovenija je pač taka, da v njej ni svobode govora. Tu bo treba še veliko narediti. Se mi pa zdi, da sem neke vrste pionir, kar se tega tiče, in sem odprl pot za lažji prodor ostalih bendov in posameznikov.
Konec koncev, če pogledava tvoje tekste, z Recitanalom ali kakšnim podobnim komadom ne moreš ravno gostovati v nedeljo zvečer pri Mariu v družinski oddaji. Morda pa je tvoja glasba tista, ki ti zapira pot do medijev …
Ja, seveda. Recimo pesem Prodala si svojo pizdo ni ravno primerna, da bi jo mož posvetil svoji ljubi za nedeljsko čestitko ali rojstni dan. So pa reani komadi. Za to pa imamo internet in druge medije, kjer se lahko to prikaže in promovira na drugačen način. Tudi špili so takšni .. to se da po raznih študentskih “onejih,” ni ravno primerna vsebina za kakšne slavnostne večerje.
Te pa poznamo tudi kot zdaj že bivšega nogometnega sodnika in delegata. Kaj praviš, je težje soditi napet lokalni derbi, recimo med Rogatcem in Rogaško, ali nastopati v napol prazni dvorani, kamor so ljudje prišli bolj kot ne samo pit?
To je težko reči. Oboje je težko. Takšne derbije je težje soditi še posebej, če poznaš vse te ljudi tudi osebno. Težko je pa tudi špilat, če publika ni s tabo, če so le nemi gledalci in niso prišli na špil z veseljem.
Ob 10. obletnici pripravljaš nov CD. Ali morda pripravljaš še kaj drugega?
Na tem CDju so čisto nove pesmi, 12 novih pesmi. Ne bi ravno izdajal naslove komadov … kmalu se jih bo lahko slišalo tudi na internetu. V mesecu decembru imam namen posneti še en videospot s komadom iz te plate. Ne bom še povedal kateri, naj to ostane presenečenje. Se pa še pogovarjam z nekaterimi mediji, da bi bolje spromoviral to zadevo.
Za konec bi te pa vprašal še nekaj, kar me že dolgo zanima, od kar sem slišal tvoj komad Krejena pesem. Kako se boš maščeval človeku s tem, da boš spekel konja na roštilju in jedel gobe v Šentilju?
(Smeh) V bistu nisem jaz avtor tega komada. To je Aleksander Cepuš, tako da bi bilo treba njega vprašat … Kolikor pa sva se pogovarjala, je rekel, da ni dosti študiral o tem, ampak so mu besede kar letele iz ust, ko je to pisal.
Kaj se zgodi, ko delavca odpustijo, ker ni v pravi stranki? V videospotu Spizdi boste našli odgovor.
