Kaj je to krajevna samouprava? To je vprašanje, ki se nepristranskemu opazovalcu nenehno vsiljuje ob razmišljanju na postopek pri urejanju na postopek pri urejanju avtobusnega postajališča na cesti Maršala Tita v Pilštanju. Kajti prav za ta postopek je vezanih vrsto dejanj, odločitev in odnosov, ki so vse prej kot samoupravni.
Novembra lani je svet krajevne skupnosti Lesično sklenil naj bo nova avtobusna postaja v bližini bivšega čebelnjaka pri Zupančevi domačiji, torej pri hišni številki 61. Ta odločitev se ni skladala z interesi druge skupine občanov iz Starega trga, ki so hoteli avtobusno postajo pri domačiji Simunič. V akcijo je stopil tudi predsednik KS in z nekakšno anketo ugotavljal interese krajanov. Nekaj dni kasneje je 136 krajanov podpisalo peticijo za ureditev postaje pri Zupancu. Za nameček je komisija za varnost v cestnem prometu menila, da bi postajo gradili pri Simuniču.
Na zboru krajanov so salomonsko rešili problem: eno postajališče za smer Kozje naj bo pri Zupancu, za smer Celje pa pri Simuniču. A zapletov ni hotelo biti konec, saj je dan za to odločitvijo iz republiške skupnosti za ceste prišel dopis, v katerem je bilo črno na belem zapisano, da podpirajo gradnjo postajališč za obe smeri pri hiši Zupančevih.
Odnosi v Pilštanju so vse prej kot zreli za strpno rešitev problema po samoupravni poti. Kaj torej ostaja? Tretja glava, ki bo odločila namesto njih …
Novi tednik, 22. 11. 1979
