Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Odzivi na Informator Občine Šentjur


 

Informator, prišel je nepričakovano kot strela z jasnega neba, na odličnem papirju, v barvah, kar v 6000 izvodih, brezplačno. In odslej naj bi prihajal kar bolj pogosto. Če odštejemo časopise krajevnih skupnosti, je to že četrti ali celo peti občinski medij. Hm, nam, ki poskušamo svoje medijske umotvore prodajati in že sedaj dihamo bolj na škrge, se očitno ne piše najbolje. Če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi oglasov, ki nam jih kani odžreti.

Naj stane, kolikor hoče!
Informator, takšen kot je, ni niti časopis niti informator, je pa zagotovo potencialno orodje v rokah občinske politike oziroma župana. Sicer nerodno, toda še vedno orodje, ki ima svoj neprikriti namen. Ni dvoma, naši politiki so ugotovili, da so bistveno boljši, kot jih prikazujejo obstoječi lokalni mediji, pa so pljunili v roke. In to že drugič v času šentjurske demokracije. Pred desetimi leti so si po svoji meri naredili Šentjurčana, a jim je očitno zbezljal, zdaj pa še Informatorja. Obakrat seveda na javne stroške. Koliko stane Informator, lahko le ugibamo. Vsaka številka tam nekje okrog 10.000 €. Pri čemer ne upoštevamo cene režijske ure občinskih uslužbencev, odgovorne urednice Smoletove ali direktorja občinske uprave Palčnika, ki sta med člani uredništva gotovo najpomembnejša in tudi najbolj drago plačana. Njuni novinarski izdelki bodo dragi kot žafran, toda če že imata direktorski plači in ne dovolj svojega dela, je že veliko bolje, da pišeta za Informator, kot da bi brez veze kje drugje razmetavala občinski denar.

Pa šalo na stran; Informator ni mačji kašelj, ob katerem bi veljalo neodgovorno zbijati šale. Je krut odraz filozofije naše občinske garniture, ki se pripravlja na »dosmrtni« mandat. Kar ne bi bilo nič narobe, če ne bi za ta svoj ambiciozni cilj uporabljala za demokracijo sporna sredstva. Če se v brezplačnem občinskem časopisu, ki se pojavi slabo leto pred lokalnimi volitvami, nekritično nizajo uspehi zadnjega mandata, se z vsake druge strani smehlja župan Tisel (na fotkah ga najdemo petnajstkrat (v zadnji št. ŠN se pojavi zgolj osemkrat, op. bR)), direktor občinske uprave pa je najopaznejši član uredništva, je prvo, na kar človek pomisli, da ta tandem na javne stroške nesramežljivo utrjuje svojo pozicijo. Morda pa, ker za njima ni nobene stranke, vsaj v tej številki Informatorja ne, načrtujeta celo državni udar ali novo ero šentjurskega prosvetljenega absolutizma? V naslednjih številkah bo ta sistemska napaka verjetno odpravljena, strankarski voditelji, potencialni podporniki v prihodnjem občinskem svetu, bodo v njih gotovo dobili prostor za svoje nasmejane fotografije, toda »moralna« škoda je že storjena in brezmadežne poti nazaj več ni.

Množično informiranje občanov je res visok demokratični ideal, toda zagotovo ne takšno polikano, kot nam ga nudi Informator. Doslej še nisem srečal nikogar, ki ne bi bil prepričan, da je Informator zgolj oblastni »EPP«, kar pomeni, da bi Informator utegnil biti naročnikom celo medvedja usluga.

Tragika Informatorja je v tem, da kljub visoki nakladi in super splošni dosegljivosti njegova branost verjetno sploh ni večja od branosti ŠN ali Šentjurčana, verodostojnost njegovih tekstov pa je v načelu vnaprej dvomljiva. Je žal predvsem znamenje oblastne samozadostnosti in lahkotnega ravnanja z javnim denarjem z neprikritim ciljem, kako ugajati ljudstvu. Pa naj stane, kolikor hoče …

F. Kovač / Šentjurske novice

 

Povezava do. pdf verzije Informatorja

 

Oh ta Informator?

V kolofonu piše, da je dete Razvojne agencije Kozjansko, toda vsa druga znamenja kažejo na nedorečen županov občinski miš maš. Ostajajo odprta vprašanja, kdo je njegov idejni oče, komu služi, kdo ga plačuje in če je ob dveh lokalnih časopisih tovrstni občinski ali županov piar res potreben.

Prosili smo predsednike šentjurskih političnih strank za pojasnilo, če so bili seznanjeni s pojavom Informatorja in kako ga razumevajo. Če pa je nastal mimo njih ali celo proti njihovi volji, kako bodo ukrepali?

 

Jože Artnak, LDS, podžupan: V uvodniku Informatorja je župan zapisal: »Prav je, da so vsi prebivalci občine obveščeni o dogodkih in projektih, ki smo jih izvajali v zadnjem letu… ». Res je prav, ampak prav je tudi, da za namero o izdaji časopisa izve tudi podžupan, ki je zadolžen za veliko projektov, ki smo jih izvajali v zadnjem letu, in bi znal o tem kaj več povedati, da bi bila obveščenost občanov objektivna. »Prav« je očitno samo županov. Še bolj je zaskrbljujoče, da mi tudi kot svetniku v občinskem svetu ni poznano, kakšna je programska zasnova Informatorja in kdo ga je plačal. Če so ga brez vednosti oz. privoljenja svojih zastopnikov v občinskem svetu plačali davkoplačevalci, zagotavljam, da bodo o tem zagotovo obveščeni – tudi preko lokalnih medijev. O nastajanju Informatorja nisem bil obveščen, ograjujem se tudi od njegove izdaje in vsebinske zasnove. Določena vprašanja v zvezi s tem bom postavil na prvi seji sveta Razvojne agencije Kozjansko, ki je izdajatelj Informatorja.

Zdenka Vrečko, Zares: Lepa gesta Občine, da bi rada bolje informirala svoje občane, ima žal napako. Vsebina novega glasila želi prikazati le bleščečo pot občine pod županom Štefanom Tislom, ki se pojavlja tudi na večini fotografij. Toda, si lahko Občina privoščiti tako pristransko in drago obliko informiranja in ali je prav, da župan izkorišča sredstva občine za lastno propagiranje?
Župan je v predvolilni čas zakorakal zelo hitro in na več področjih. Poleg tradicionalne prisotnosti ob občinskem prazniku na lokalni televiziji je imel še oddajo na tretjem parlamentarnem programu RTV, kjer nas je prepričeval, da je opravljanje funkcije župana, poslanca in poklica zdravnika popolnoma združljivo in mu ne predstavlja nobene časovne ali logistične težave.
Zakaj mu je leto pred volitvami potreben tako močan propagandni napad? Verjetno zaradi dvoma v ponovno izvoljivost. Morda smo se pa občani naveličali župana – supermana in bi radi takšnega iz mesa in krvi, ki bo sprejemal odgovornost in je ne bo prelagal na druge?
Ta njegov dvom me navdaja z upanjem.

Janko Cerkvenik, N.Si: Tudi sam sem bil zelo presenečen nad izdajo Informatorja, menim pa, da je predvolilno naravnan. Županu sem predlagal že pred dvema letoma, da bi tako imenovane uradne občinske objave objavljali v enem od lokalnih časopisov, podobno, kot je to v občini Vojnik, navadno je to sredinski del, ki je drugače obarvan in ga lahko bralec iztrga. Temu časopisu bi storitev tudi plačali, kar bi pomenilo, da občina tudi na ta način pomaga preživeti časopisu in da je zainteresirana za obstoj pluralnega medija.

Marko Diaci, SMS: Prav je, da so občani informirani, narobe pa je, da so manipulirani. V primeru Informatorja gre za šolski primer manipulacije. Očitno je nastajal konspirativno, v hermetično zaprtem krogu, formalno na Razvojni agenciji Kozjansko, toda namen RAK-a ni izdajanje biltenov oz. propagandnega materiala, ampak povsem nekaj drugega. Predvidevam tudi, da ideja ni bila podana s strani direktorice RAK, v nasprotnem primeru bi bilo bolje, da se zaposli v enem izmed lokalnih časopisov.
Gre za predvolilno propagando, ki jo plačujemo iz proračuna. Po drugi strani župan na javnih shodih poziva občane, naj s svojim denarjem gradijo ceste, kot da ne bi plačevali davke, ki se zbirajo v proračunu ravno za te namene.
Nepotrebno trošenje denarja v Občini Šentjur gre očitno čez vse meje, zato smo tudi ena izmed najbolj zadolženih občin v državi.

Tako o Informatorju pravijo predsedniki strank – Informator je nesporno nastal izven polja formalne politike. Toda bolj kot zgoraj zapisane misli naših strankarskih liderjev, čeprav tehtne, je pomenljiva neodzivnost preostalih: Erjavca (SD), Maruše (SLS), Reckota (Desus) in Koržeta (SDS). Je torej Informator narejen po njihovi meri? Ali pa so si pragmatično izračunali, da se bo tudi na prihodnjih občinskih volitvah spet najlaže “prišlepati” na oblast kar v spregi z županom Tislom?

 

FK / Šentjurske novice