9. in 10. avgusta so mnogi Slovenci romali v Zagreb. Na stadionu Maksimir je koncertirala ena največjih skupin na svetu. U2 so v Zagreb privabili tudi Marka Veršiča, župnika v Šmarju pri Jelšah in velikega oboževalca skupine. Z njim smo se pogovarjali o U2, Bonu, vsebini, dobrodelnosti, duhovnosti in skušali najti odgovor na vprašanje, če so U2 največja skupina na svetu.
Marko Veršič, župnik v Šmarju pri Jelšah in velik oboževalec Skupine U2. Zakaj ravno fascinacija s to irsko skupino? Zakaj ne z Rolling Stonesi, Metallico .. ?
V srednji šoli smo bili “U2 razred.” Z U2ji so me navdušili sošolci. Ko sem prišel od doma, od nedeljskih popoldnevov ob čestitkah in pozdravih, je bil moj spekter poslušanja glasbe zelo ozek. Ko sem se takrat srečeval z rockom, je bilo to to … U2, Metallica, Guns’n’Roses, Led Zeppelin … Tisti bend, ki mi je res ostal, je U2. Saj ostalo tudi še poslušam tu in tam, a U2 so ostali. Gre za bend, ki ima vsebino.
Kakšno vsebino?
Kakšno vsebino? Ne vem, mogoče sem jo začutil ob mojem prvem koncertu, čeprav je takrat ob Bonovem obnašanju na odru in še v čem človek lahko pomislil na vse kaj drugega, ampak se mi je zdelo, da je to bend, ki ne preigrava samo neke glasbe, ampak ob vsem skupaj dela še nekaj za ta svet oziroma, tako kot tudi sami pravijo v nekem intervjuju, da se zavedajo, da mogoče niso tisti tipični uporniki v tem svetu. Skušajo s sodelovanjem s temi, proti katerim bi se kot rockerji morali upirati, narediti nekaj, da bi bil ta svet boljši. To je zame pomembna vsebina.
Se vam zdi njihova, predvsem Bonova dobrodelnost, aktivizem iskrena, ali gre pri tem zgolj za marketinško potezo, pridobivanje poslušalcev?
Ne vem, če so ravno dobili poslušalce s to njegovo aktivnostjo. Meni se zdi iskrena. Ne zato, ker sem njihov fan in moram o njih povedati vse najboljše, ampak čisto tako, ne pričakujmo, da bomo našli U2 brez napak, da bomo našli idealnega Bona, ki je najboljši. Ne, to mi je brezveze. Ampak to, da se trudiš za ta svet, je zame zelo iskreno. V končni fazi, če pogledamo nazaj, so 5, 6 let kariere postavili malo na stran za aktivizem, za odpis dolgov tretjemu svetu. To se mi zdi “tapravo.”
U2 haristi je že en tak odgovor, da je to glasba, ki prinaša tudi neko duhovno vsebino. Čeprav je to tako … ne bi rad ustvaril feelinga, da imamo idealen bend. Imajo svoje napake, imajo svoje stvari, s katerimi se jaz mogoče ne strinjam, ampak te pesmi kažejo njihovo rast. Če pogledamo besedila; jaz sem v tem času, ko se je tudi na naši katoliški strani začelo o tem malo več govorit in pisat (ne vem ravno, kaj je bil tisti vzgib … verjetno nas je več U2 fanov znotraj uradne inštitucije), šel gledat besedila; vidimo, da so ena besedila psalmi. Čisto nič drugega. Če greva gledat pesmi in sveto pismo, bova ugotovila, da so določene pesmi čisti prepis. Tudi sami so povedali, da so svetopisemska besedila podlaga za njihove pesmi. I Still Haven’t Found What I’m Looking For je v bistvu pismo apostola Pavla Kološanom. Sveto pismo je pri njih pomemben vidik. Kar se mi zdi pri njih fajn je, da če človek hoče videt, lahko vidi to njihovo vero, ki jo živijo. Ampak tega ne delajo tako: “Gremo vsi na kolena in zdaj bomo pa …” ampak tako kot to počno. Tudi z dobrodelnostjo. Zakaj pa ne?
Vtisi z zagrebšekga koncerta?
Oooo (smeh), razen to, a mi je bilo žal, da drugi večer nisem šel? Vtisi so super. Že to, kako je večer pripravljen, je doživetje. Nekateri so prvemu koncertu, na katerem sem jaz bil, očitali njihovo malo vzvišeno držo. Ja, vedno najdeš napake, če jih hočeš najti. Jaz sicer tega nisem opazil. Se pa je videlo malo zadržanosti, čutilo se je, da bo drugi večer fanovski. Meni so dali prvi večer vse, od zvoka … dobro, Bonov glas ni ravno “dunajski slavček” … scene, doživetja in v končni fazi tudi vsebine. Najbolj pa, tudi ko si zdaj še na YouTube-u pogledam, je Where The Streets Have No Name … hmm, … zažgala.
Ne. So eni izmed, ampak, da bi zdaj človek rekel … Kdo je pa sploh največji? Na ta način se mi zdi brezveze razmišljat, zato ker mali sinček, ki igra doma harmoniko, je za mamico najboljši harmonikaš celega sveta, ampak se ne more kosati s Slaki. Ampak zakaj zdaj z njo debatirati, če je njen sin boljši od Lojzeta Slaka? Brezveze. Saj U2 tudi ne želijo biti največji bend na tem svetu.
V medijih se pogosto pojavljajo s tem nazivom …
Ja, mediji naredijo marsikaj. Tudi če si fan, rečeš: “Yes, to so najboljši.” Zame so gotovo najboljši, niso pa največji bend na svetu.
Marko Kovačevič
