V vseh občinah v regiji imajo urejene odvoze odpadkov za bližnje komunalne deponije, v večini občin pa lahko odpadni material odlagajo tudi občani, ponekod celo zastonj. Zato so številna črna odlagališča širom območja predvsem odraz malomarnosti ljudi.
Šentjur: črno odlagališče pri kulturnem domu
Po dogovoru o dolgoročnem sodelovanju s celjsko Komunalo lahko iz šentjurske občine odlagajo smeti in odpadke, ki ne spadajo med posebne odpadke, na skupno odlagališče v Bukovžlaku. V občini so z odredbo točno določene meje območij, s katerih so občani dolžni skleniti pogodbo za celjsko Komunalo za odvažanje smeti.
V zadnjem času jim je pri opuščenem kamnolomu v Črnolici uspelo odstraniti eno največjih izmed sicer več deset črnih odlagališč. Sanirali so tudi črno odlagališče v Unišah pri Ponikvi, odlagališče pri šentjurskem kulturnem domu, vendar posamezni občani tam znova odlagajo smeti.
Šmarje pri Jelšah: razmišljajo o regijski rešitvi
Centralno odlagališče je v Tuncovcu, s katerim upravlja Gokopova temeljna organizacija Komunala. Na deponiji je dežurna služba preko katere je mogoče najaviti dostavo odpadnih materialov in poravnati stroške. Odlagališče bo še nekaj časa zadoščalo potrebam, vendar pa v občini že razmišljajo o priključitvi na regijsko odlagališče. V bližini imajo še odlagališče nevtralizacijskega apna iz proizvodnje steklarne, vendar iščejo drugo rešitev za te nevarne odpadke.
Poseben problem so številna črna odlagališča, zato razmišljajo o povezavi med krajevnimi skupnostmi, občinsko cestno komunalno skupnostjo, tozdom Komunala in komitejem za urejanje prostora in varstvo okolja. S skupno akcijo bi določili več manjših mest oziroma ustrezno opremljenih odlagališč za kosovne odpadke.
Novi tednik, 28. 9. 1989
