Letošnji svetovni dan srca je namenjen spodbujanju ohranjanja in krepitve zdravja na delovnem mestu. Vsaka delovna organizacija, ki spodbuja zaposlene k zdravemu načinu življenja, lahko prispeva k zmanjšanju obolevanja in umiranja ljudi v aktivnem obdobju. Delodajalci, ki omogočajo zaposlenim zdrave življenjske navade, krepijo posameznikovo zdravje in hkrati povečujejo ustvarjalnost in produktivnost organizacije.
Premike k boljšemu duševnemu in telesnemu počutju posameznika lahko sprožijo že majhne pozitivne spremembe na delovnem mestu. Zdravje zaposlenih je mogoče podpreti z zagotavljanjem zdrave prehrane na delovnem mestu, s spodbujanjem nekadilskega okolja in telesne dejavnosti – so ob svetovnem dnevu srca poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
»V Sloveniji so bolezni srca in ožilja (kot so srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap in zapora ožilja na okončinah) vzrok za 40 odstotkov vseh smrti. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so predvsem debelost, kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, prekomerno uživanje alkohola, nezadostna telesna dejavnost. V obdobju ekonomske krize in socialnih stisk zaposlenih pa na nastanek srčno-žilnih bolezni vpliva tudi izpostavljenost stresu,« je povedala prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka splošne medicine, nacionalna koordinatorica za preprečevanje bolezni srca in ožilja in predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik. Zaradi srčno-žilnih bolezni umre v svetu vsako leto več kot 17 milijonov ljudi. Skoraj polovica ljudi, ki umirajo zaradi kroničnih bolezni, je v aktivnem življenjskem obdobju. Po navedbah zdravstvenih strokovnjakov bi kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti, ki se pripetijo zaradi srčne in možganske kapi, lahko preprečili z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje opustitev kajenja, zdravo prehrano in povečano telesno aktivnost.
Kronične nenalezljive bolezni bistveno prizadenejo zdravje prebivalcev in zmanjšajo njihovo biološko ter ekonomsko sposobnost. Nekatere delovne organizacije, zlasti večje, svoje poslovne cilje osmislijo tudi z dejavnostmi za spodbujanje zdravja zaposlenih. Pomembno je, da se tveganj za nastanek bolezni srca in ožilja zavedamo ter da jih skušamo zmanjševati. Dejavnike tveganj lahko zmanjšujemo v podjetjih z organiziranimi pristopi za zdrav življenjski slog zaposlenih ali kot posamezniki.
Nekaj nasvetov za zaposlene:
• Uživajmo veliko zelenjave in sadja. Če nimamo organizirane prehrane, si prinesimo v službo zdrav obrok od doma.
• Že 30 minut gibanja na dan izboljša zdravje našega srca. Med delom se sprehodimo, uporabljajmo stopnice, v službo se peljimo s kolesom ali pojdimo peš.
• Skušajmo omejiti uživanje hrane, ki vsebuje veliko soli. Hrane ne dosoljujmo. Na dan ne potrebujemo več kot čajno žličko soli.
• Zmanjšanje telesne teže ugodno vpliva na znižanje krvnega tlaka, na znižanje vrednosti holesterola in sladkorja v krvi.
V slovenskem prostoru so med posameznimi regijami značilne razlike v razširjenosti dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezljivih bolezni, ki prizadenejo zdravje prebivalcev. Pregled razširjenosti teh bolezni po regijah kaže, da jih je veliko več na območjih, ki ležijo v vzhodni polovici Slovenije. Za celjsko regijo je značilno, da so dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja (kajenje, tvegano pitje alkohola, prekomerna telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan krvni tlak in izpostavljenost stresu) nekoliko nad slovenskim povprečjem.
