Ob majhnem postajališču Dobovec pri Rogatcu je v ozko dolinico zleknjena špranjasta rjavkasta baraka, kamor že dva rodova iz dneva v dan vozijo težko, hrapavo sivo kamenje. To je glavni obrat Kambrusa, kjer še izdelujejo naravni brusni kamen.
Težak kamen je dajal kruh vse do danes. Trd je bil ta kruh, s slastjo so ga jedli, vendar njihovi obrazi niso zardevali v polni rejenosti, temveč so mladeniči kmalu ostarevali in nazadnje mladi starci umirali. Peskovit kamen jim nudi kruh in obenem seje bolezen. Zdravstveni organi so pregledali okrog 50 zaposlenih in pri več kot 40 ugotovili silikozo, ki napada pljuča.
Sanitarna inšpekcija je prepovedala obratovanje in proizvodnjo umetnega kamna. Delavci so brez zaposlitve.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah skuša reševati to življenjsko pomembno vprašanje za Dobovčane na najbolj človeški način. Gradbeno podjetje v Rogaški Slatini naj bi jih prevzelo. Delali naj bi v kamnolomih, torej v stroki, za katero so usposobljeni. Ne smemo pa pozabiti, da jim silikoza razjeda pljuča, da so sposobni povečini za lahko delo. Ljudje bi želeli ostati v domačih krajih in predlagali, da bi ustanovili kakšno drugo podjetje, ki ne bi obdelovalo kamna, temveč morda les, ki ga je proti Maclju dovolj.
Celjski tednik, 24. 7. 1959
