Dokler so bila na Kozjanskem vsa krompirišča lepo zelena in so v jeseni nakopali na kupe zdravih gomoljev, so se naši ljudje bolj malo zanimali za koloradarja. Ko pa se je krompirjevcu zahotelo po daljšem izletu, je preletel Bohor in pokukal najprej v Olimje. S podporo zanikrnih pregledov se je hrošč nato čez leto ali dve utaboril v Kozjem in je križaril tja do Prevorskega Dobja. Danes seveda nihče ne okleva, če bi pregledoval svoja krompirišča, danes iščejo za nenapadene njive škropivo, za napadene se pa posvetujejo, ali več zaleže škropivo ali temeljito obiranje hrošča.
Savinjski vestnik, 2. 7. 1954
