Jože Korže je poleg župana Tisla politik z največ funkcijami v Šentjurju: je državni svetnik, podžupan, občinski svetnik, predsednik lokalne in regijske SDS, pa še kaj bi se našlo. 59-letni Ponkovljan se v vrhu šentjurske politike vrti že več kot desetletje, kljub temu, vsaj tako se zdi, pa bo težko stopil na sam vrh izvršilne oblasti, saj je pogorel kot županski in poslanski kandidat. Mu je pa uspelo v SDS privabiti priljubljenega župana Štefana Tisla, ki ga celo primerja z legendarnim indijskim voditeljem Mahatmo Gandhijem. Korže je bolj politik v ozadju. In se pri tem tudi pogostokrat zaplete, nazadnje se mu je »pripetila« kandidatura hčere Jelke Godec za ravnateljico OŠ Ponikva. »Nasadil me je podžupan Artnak, ki je celo predlagal, da naj Jelka kandidira,« je jezen Korže, ki se mu pozna, da je priučeni politik, saj tudi na provokativna vprašanja odgovarja bolj ali manj brez dlake na jeziku. Nič kaj politično.
Kako je kaj v penziji? Vas je iz štorske železarne »odnesla« recesija?
Nikakor. V železarni sem bil praktično 40 let. Lani je prišel do mene direktor in dejal, da bi me glede na to, da so v hiši številni mladi inženirji, rad nekoliko razbremenil. Tako sem pred meseci postal svetovalec obratovodje. Zdaj so nastale nove razmere in ponudila se je možnost, da grem predčasno na zavod in od tam v pokoj, do katerega mi sicer manjka še nekaj mesecev. To sem sam omenil direktorju Mačkošku, ki najprej ni bil za, potem pa smo se vendarle dogovorili. Šel sem po svoji želji, ker vem, da imam pravega naslednika. Poleg tega sem se želel bolj posvetiti državnemu svetu, saj sem moral prej veliko dopoldanskih aktivnosti izpustiti. Moram pa reči, da od 1. marca, od kar sem doma, niti v enem trenutku nisem imel problemov, s katerimi se srečujejo nekateri novopečeni upokojenci …
Kako sicer doživljate poslanstvo državnega svetnika?
Rad grem v Ljubljano, čeprav je včasih tudi izjemno naporno, saj se je potrebno dobro pripraviti. Obravnavamo državotvorne teme, zato so gradiva obsežna. Vsa zakonodaja gre skozi naše roke. Smo tudi v stiku z ministri, sekretarji, direktorji direktoratov … To je nedvomno dobro tudi za občino, saj lažje pridem do pomembnih informacij oziroma navežem stik s pravimi ljudmi. Državni svet sicer obravnava tudi teme, ki so pomembne za prav vsakega državljana; nazadnje smo na primer odločali o vetu na spremenjena policijska pooblastila in uvedbi vinjet za krajše obdobje. Vzdušje med svetniki je sicer pozitivno, saj ni tako stroge strankarske in politične delitve. Ve se, kdo kam sodi, toda med seboj prav lepo in konstruktivno sodelujemo. Jemljem pa svojo funkcijo kot veliko čast, zanjo sem se moral tudi izjemno potruditi. Delal sem tri, štiri mesece, žena mi je v nekem trenutku celo rekla, da če bo še vse skupaj dolgo trajalo, bova oba pristala v Vojniku … (smeh). Se je pa obrestovalo.
Imate pa najbrž zdaj tudi več časa za podžupansko funkcijo?
Tudi. Pridem dopoldne, popoldne. Zdaj grem lažje na nekatere dogodke, ki se jih prej nisem mogel udeleževati. Župan se zdaj lažje obrne name kot na prvega podžupana …
In na katere projekte je, kot pravite prvi podžupan ponosen, kaj mu morda ni uspelo?
V osnovi sem zadolžen za krajevne skupnosti in državne ceste. Ponosen sem, da smo v državni proračun spravili krožišče, ki se bo začelo graditi pri Mercatorju in cesto Dole-Ponikva, za katero bi sicer želel, da bi se že začela graditi. Vesel sem, da sem uspel v mandatu prejšnje vlade sforsirati kritični prehod za pešce pri šentjurski glasbeni šoli, pa tudi prehod za pešce v Vrbnem. Posebej bi izpostavil, da smo v naslednji dvoletni proračun sprejeli v takšnem okvirju, da se lahko cestni projekti nadaljujejo. Brez dolgoročnega kredita, vsako leto milijon evrov, bi ti projekti propadli. Tisti, ki so temu nasprotovali – občinski svetniki Diaci, Polnar, Artnak …, so imeli slabe namene, predvsem zato, da bi lahko pred volitvami govorili, kako se ni nič naredilo. Podžupan Artnak je sicer kasneje uvidel, da gre za pomemben projekt in da je z nesprejetjem proračuna ogrožena tudi »njegova cesta« Gorica-Drobinsko in si je premislil. No, istočasno smo odprli novo postavko za modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest, v kateri bo vsako leto na voljo 200 tisoč evrov. Tako bomo skupaj s krajani letno naredili nekaj manj kot 5 kilometrov lokalnih cest. Točno smo definirali pravila, ceste pa se bodo gradile in obnavljale pregledno prek krajevnih skupnosti. Krajani bodo poskrbeli za podlago, občina pa za asfalt. Poleg zamude gradnje ceste proti Ponikvi, bi na mojem cestnem področju mogoče izpostavil počasno gradnjo ceste Planina – Sevnica in še kaj manjših stvari.
Vi ste »cestni podžupan«, s cestami pa se veliko ukvarja tudi vaš podžupanski kolega Artnak.
Ko je župan Tisel imenoval Artnaka za podžupana, sva se dogovorila, da projekt navezovalne ceste, ki ga je imel že v prejšnjem mandatu, pelje naprej. Na tem področju je zelo aktiven. Ni nobene bojazni, da bi mu »skakal« v projekt. Glede 3. razvojne osi pa je še veliko nedorečenih stvari; bojim se, da projekt ne bo izveden v naši politični eri. Gradnja cest je tako kompleksen projekt, da ga niti politika ne more pretirano usmerjati.
Radi omenjate, da ste »prvi podžupan« …
Dejstvo je, da koalicije ni, je pa jasno, kako so volivci glasovali. In SDS je v Šentjurju najmočnejša stranka. Že v prejšnjem mandatu je bilo jasno, kdo je prvi podžupan. Takrat je bil to kolega Artnak, zdaj pa sem glede na dobljene mandate to jaz. Sam se spoštoval tedanje razmerje moči, upam da ga drugi, torej Artnak, tudi zdaj, ko so vloge obrnjene. Sicer pa nisem človek, ki bi to dejstvo razkazoval navzven.
Kakšni so sicer odnosi med podžupani?
V zadnjem času so slabši, v zadnjem letu so se ohladili, saj se približujejo volitve. K temu so pripomogle tudi nekatere odločitve, ki so bili v nasprotju z dogovori. Če izpostavim samo glasovanje o cenah vrtcev in odvoza odpadkov, smo se zmenili, da bomo podprli županov predlog za minimalne podražitve, ki so kljub recesiji bile nujne. Cveto Erjavec je županu obljubil, da bo podprl predlog, pa ni držal besede.
Erjavec je že nekaj mesecev tudi podžupan. Ste se strinjali z njegovim imenovanjem?
Mislim, da je šlo za pragmatično potezo in gre bolj za protokolarno funkcijo. Šlo je za Tislovo odločitev, čeprav je zanimivo, da je Erjavec zdaj kar nekajkrat glasoval proti županu, kar je slednjega razumljivo nekoliko prizadelo.
Kako ste zadovoljni s Tislom in z njegovim usklajevanjem različnih interesov šentjurskih političnih akterjev?
Dejstvo je, da koalicije ni. Nikakršen pisni dogovor ni sklenjen, čeprav smo se pogovarjali. Nismo se zmenili, kar je boljše. Sodelujemo na posameznih projektih. Prihaja pa do nekaterih premikov; prava opozicija je bil lep čas samo Marko Diaci in njegova SMS, plus svetnik LDS Robert Polnar. Zadnje čase v opozicijo prehaja tudi celotna LDS, vsaj glede na njihov odnos do župana Tisla, ki pa je še vedno zelo odprt za vse predloge. Ob njegovem načinu dela se ne more nihče izmed podžupanov čutiti prikrajšanega. Tisel se obnaša, kot da ni strank, čeprav je zdaj naš član. Vse partnerje jemlje enakovredno, z vsemi si želi sodelovanja, nikogar ne zavrača, ponuja to in ono, dovoli različne poglede … Moram reči, da ima nekakšen gandhijevski odnos do prav vsakogar. Vse ima rad, nikogar ne favorizira. Res, kot pravi Gandhi je. Ima neverjetno voljo in energijo. To je zagotovo zelo pozitivno, čeprav meni osebno takšen način dela čisto ne ustreza, morda je županova šibka točka, da ne zna udariti po mizi. Pa ne zaradi moje ali naše pozicije, temveč me moti, da Tisla nekateri ljudje v občinskem svetu kar naprej pritlehno žalijo.
Kdo in kako?
Opozicija, čeprav ne mislim toliko na svetnika Diacija, ki je korekten. Ima svoj način dela, s katerim bo v politiki težko uspel, kar je škoda. Merim na Roberta Polnarja, ki žali brez argumentov. Nedvomno gre za razgledanega občinskega svetnika, ki pa bi svoj potencial lahko usmeril v bolj plodno smer.
Je pa zanimivo, da ste tudi vi bili nekoč trd Tislov kritik. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami, ko ste s podporo SLS in SMS kandidirali za župana, ste na primer dejali, da je Štefan Tisel samo protokolarni župan, občino pa v praksi vodijo drugi in da je mandat dobil Tisel, ne Artnak. Niste malo hitro, v dveh letih in pol, zamenjali stališča?
Tisel je dovolj pragmatičen, da vodi občino tako, da so vidni rezultati. To pa je najpomembnejše. Glede moje izjave pa je tako, da je bila izrečena v predvolilnem duhu, tudi Tisel jo je nedvomno tako vzel in jo razumel. Tudi ko sva bila tekmeca, se nisva gledala postrani, nenazadnje je kasneje vstopil tudi v SDS. Nikakor pa mi ni žal, da sem takrat kandidiral, četudi nisem uspel. Naredili smo izredno potezo, saj bi bili sicer privesek koaliciji, kjer je želel biti glavni Artnak. Zanimivo je, da ta isti Artnak danes pravi, da mora imeti LDS svojega županskega kandidata. Se strinjam, ampak ravno to smo mi vedeli že leta 2006. Poleg tega bi bil Artnak vizionarski politik, če bi na zadnjih parlamentarnih volitvah sam kandidiral za poslanca. Prepričan sem, da bi Šentjur imel še enega poslanca, saj so mu naše interne raziskave zelo dobro kazale. Pa je raje žrtvoval Polnarja, ki je pogorel.
Človek ima občutek, da imate LDS in Artnaka nekako v želodcu, menda ste z njimi »trgovali« tudi pri imenovanju ravnatelja OŠ Ponikva, kjer ste s kandidaturo vaše hčere Jelke Godec pošteno opekli.
Preprosto povedano, bil sem nasajen. Ne boste verjeli, toda idejo, da se moja hčera prijavi na razpis, je dal nihče drug kot Jože Artnak. 13. marca je meni in predsedniku sveta OŠ Ponikva Andreju Podgoršku poslal emajl, da kandidaturo za ravnatelja naj nikakor ne prepustimo slučajnosti. Predlagal je, da naj kandidirata Jelka Godec ali pa Andrej Podgoršek, sicer je potrebno poiskati tretjo kompetentno osebo. Hči mi je kmalu sporočila, da se ji je oglasil g. Podgoršek in jo spodbudil k kandidaturi in ji v več razgovorih sam obljubil podporo ozirom svoj glas pri glasovanju, vse dokler se ni prijavila. Rekel sem ji, da je tudi meni Artnak napisal pismo podpore in da pa morda vendarle naj poskusi. Vseskozi sem bil skeptičen, vendar sem računal na obljubljeno podporo. Ko sem tik pred glasovanjem pisal Artnaku, naj zagotovi obljubljeno podporo svojih dveh članov na svetu šole, se je vdrl v zemljo … Še do danes mi ni odpisal. Njegova člana pa seveda oba nista glasovala za Jelko.
Toda, vendarle se vam je dobro zdelo, da bi vaša hči postala ravnateljica na Ponikvi. Lahko bi si mislili, da bo glede na vašo politično funkcijo in očitke ob imenovanju hčere za direktorico Ljudske univerze njena kandidatura dvignila veliko prahu …
Mislite, da bi se spustili v to zgodbo zato, da bi nas zdaj nosili po zobeh? Jelka dobro dela na Ljudski univerzi in res se ji ne bi bilo treba potegovati za ravnateljstvo na Ponikvi. Seveda pa ji ni prepovedano opravljati funkcije v domačem kraju. Poudarjam, da nisem z nikomer govoril o hčerini kandidaturi, z razliko od protikandidatke nisem na nikogar pritiskal. Premamil pa me je Artnakov predlog, očitno sem preveč zaupljiv in so me še enkrat več nasadili. Prek Jelke Godec so se elegantno znebili dosedanjega ravnatelja Miloša Bevca. Kakorkoli, čestitam Andreji Galuf za imenovanje, čeprav mi je poslala dokaj nesramno sporočilo po telefonu, ko sem, kako simbolično, okopaval krompir na družinski njivi pri šoli …
Če pogledava na razmere na občini malce širše. Ni zadolževanje občine pretirano, imate kot podžupan glede zadolževanja na račun prihodnjega desetletja kakšne pomisleke? Ne gre za megalomanskost?
Kritiki mi očitajo, da se ne spoznam na finance. To ne drži. Še kako dobro vem, kaj je prav in kaj ne. V podrobnosti se pa seveda ne spuščam, saj imamo zato strokovne službe, ki jim popolnoma zaupam. Generalno gledano je bila odločitev o kreditih dobra, omogoča nam, da izvajamo projekte naprej. Le tako je omogočen razvoj. Opozicija pač kritizira, če bi mi rekli brez kredita, bi oni zagotovo zahtevali kredit. Prepričan sem, da občina ni zadolžena prek meja.
Ipavčeva 17?
Nisem sem posebej spuščal v ta projekt. Če je bila storjena kakšna napaka, bo pokazalo poročilo revizijske komisije, nekaj pa je raziskoval tudi občinski nadzorni odbor.
Tukaj pa ne moremo mimo vloge članice SDS ga. Budiša, ki je prišla v hud konflikt z nekdanjo vodjo občinskih investicij Eriko Kosi. Zdi se, da niste ravno stali za Budiševo in podpirali njene revizije?
Ga. Budiša dela čisto samostojno, neodvisno od stranke. Res je, da je članica SDS in smo jo kandidirali v nadzorni odbor, kjer so vsi člani strokovnjaki. Budiševa je profesionalna in dosledna, morda pa ji manjka nekoliko politične modrosti.
No, ampak v delu nadzornega odbora sta najbrž na prvem mestu profesionalnost in strokovnost?
Res je, toda politika jo je nastavila in to je potrebno priznati. Nikakor se ne želim vtikati v njeno revizijsko delo, toda če pogledam kot predsednik stranke, je tudi župan Tisel naš član. Dvigovanje prahu in afere brez konkretnih dokazov pa seveda niso dobre za ugled Tisla in šentjurske SDS na državnem nivoju. Potrebno je zaščititi svojega človeka.
Toda kako potem priti do dna morebitnim nepravilnostim. Tukaj politika ne bi smela imeti niti najmanjšega vpliva. Kaj pa če je res kaj narobe?
Jasno, če se je kdo okoristil, sem sam prvi, da se to obelodani. Dokazi morajo biti trdni, ne pa na ravni govoric. Verjamem, da je nadzorni odbor zapisal, kar je videl, končno mnenje bodo pa tako dale zato ustrezne institucije. Glede na resnost zadeve pa se je dvigalo preveč prahu.
Ampak »afera Ipavčeva 17« je odnesla Eriko Kosi. Nekaj se je očitno vendarle dogajalo. Ste se strinjali s premestitvijo Kosijeve? Kakšna je njena trenutno vloga na občini?
Kolikor vem, dela na določenih projektih, vendar ne sodeluje pri razpisih. Ob njeni razrešitvi z mesta vodje oddelka sem opozarjal, da je potrebno biti takten in previden. Predvsem zato, da bo ga. Erika kmalu tudi blizu upokojitvi in menim, da z ljudmi ne smemo ravnati kar tako. Šlo je za več okoliščin, ki so pripeljali do konflikta med njo in nadzornim odborom. Menim, da je bil problem v osebnem odnosu, ne pa v nepravilnostih. Premestitev Kosijeve je bila pogojevana s strani LDS in podžupana Artnaka, da so podprli proračun. Sam sem Tislu sicer odsvetoval premestitev, bolje bi bilo, da se strasti pomirijo.
Bo Tisel kandidiral še enkrat? Ni ravno navdušen, kot svojega naslednika vidi morda celo direktorja občinske uprave Palčnika …
Kot SDS bomo želeli, da kandidira, sicer bi že zdaj morali začeti drugačno politiki. Vse stavimo na njega. Mislim da je Tisel edini, ki lahko v občini poveže vse zdrave sile. Res bi morali biti tehtni razlogi, da bi se Tisel odpovedal kandidaturi. Če bi že prišlo do tega, bi razmislili o kandidatu, ki bi ga predlagal zdajšnji župan. Palčnik je izjemen direktor občinske uprave in ima velike zasluge za uspehe občine, ne verjamem pa, da bi se šel županske volitve. Mislim, da bo Tisel kandidiral še enkrat, želel pa bi si, da bi lahko oblikovali novo desno koalicijo. Torej SDS in SLS, tudi NSi. Drugo leto se bodo karte premešale, predvsem na levici, saj se bo prvič tudi v Šentjurju pojavil Zares. Sliši se, da naj bi k Zaresu pristopila tudi Robert Polnar in Marko Diaci, tako da bo zares zanimivo.
Pa vendarle se zdi, da se strankarski obrazi v Šentjurju praktično ne menjujejo. Tudi v SDS, navkljub veliki moči, niste uspeli lansirati niti enega novega človeka na pomembnejšo funkcijo, zdi se, da niti nimate nikogar, ki bi v bližnji prihodnosti morda lahko prevzel vodenje šentjurskega odbora stranke?
V stranki je potrebno trdo delati in imam občutek, da so nekateri izmed mlajših članov malo neučakani. Takoj bi radi bili svetniki in še kaj več. Potrebno je biti potrpežljiv in krepiti svojo pozicijo v stranki. Zagotovo pride priložnost, ki jo je potrebno zagrabiti. Članstvo v našem odboru se zelo povečuje. Od jeseni smo dobili 21 novih članov, izstopov praktično ni bilo. Dejstvo je, da smo uspešni. Imamo poslanca, državnega svetnika, podžupana, župana. To nam priznavajo tudi v vodstvu stranke. Sicer pa v šentjurskem odboru vodimo zelo široko debato tudi z nekaterimi izkušenimi, starejšimi člani, na primer z diplomatom Otom Pungartnikom.
Z gospodom Pungartnikom ste v stiku?
Sva, skoraj vsak teden, prek elektronske pošte, pred dnevi sva se v Šentjurju tudi osebno srečala. Gospod Pungartnik dela v Moskvi in morda so zato njegovi nasveti še bolj na mestu, saj gleda na dogajanje v šentjurski politiki in širše z distance. Če so bo želel spet aktivno vključiti v šentjursko politiko, bomo zelo veseli.
Bi bil Pungartnik morda lahko Tislov naslednik, če se župan odloči, da ne kandidira vnovič?
Pungartniku se diplomatski mandat v Moskvi naslednje leto res izteka, toda v tej smeri zaenkrat ne razmišljamo.
L.H. / Šentjurske novice
