Novo šentjursko prizorišče v Zgornjem trgu je bilo v nedeljo zvečer polno obiskovalcev, ki so lahko uživali v nastopih mladih pevcev, ki jih poučuje Urška Arlič Gololičič.
t/v: bR
Dopolnjenno naknadno s člankom iz Šentjurskih novic, 15. 7 .2009
Otvoritev »šentjurskih Križank«
Ali bo novim »šentjurskim Križankam« ob Ipavčevi lipi vreme naklonjeno ali ne? Bo uradna prireditev le v Kulturnem domu, ta in še mnoga druga vprašanja so rojila po glavi organizatorici koncerta, vodji izpostave JSKD, Aniti Koleša. Vreme je zdržalo, tudi veter je med prireditvijo potihnil in naklonil polnemu avditoriju skoraj 200 dušam poslušalstva nepozaben večer.
Uradni del ni bil omembe vreden. Župan Štefan Tisel je tako kot navadno govoril iz glave in nepripravljen. Verjetno smo Šentjurčani že pričakovali, da ne bo povedal ničesar novega, zato ga skoraj nihče ni poslušal. Prav gotovo pa je to po godu tudi njemu. Le zakaj bi zapravljal čas in energijo z naštudiranjem kakšnega kulturnega presežka, če pa lahko publiko s svojimi retoričnimi sposobnostmi nasmeje in, kar je žalostno, tudi zadovolji.
Bodoči solopevci ne ravno bleščeče
Toda tokrat ga je zasenčila prof. Urša Arlič Gololičič, mentorica pevk in pevcev, ki so nam v nadaljevanju odpeli koncert samospevov, šansonov in opernih melodij. Od šestih jih je bila polovica domačinov: Iva Kovačič iz Šentjurja, Teja Kitak iz Žegra in Urška Pevec s Ponikve. Nastopali so še Maja Majcen iz Celja, Jan Vodovnik iz Žalca in Tine Čarman iz Rateč.
Nastopajoči so pričarali pester in kakovosten repertoar, ki je bil razdeljen v štiri sklope: samospevi in ljudske pesmi, operni repertoar, muzikali, operete in šansoni ter najobsežnejši – popevke. Kot solisti so vse odpeli zelo kvalitetno in navdihujoče, težave pa jim je delal program z dvo- in večglasji. Skupaj vsekakor niso zveneli, kot bi morali. Lahko bi z gotovostjo trdili, da bi marsikatera manjša skupina iz šentjurskega, ponkovšega ali planinskega zbora pela bistveno lepše in točneje. Občasno so učenke in učenci delovali res kot učenke in učenci, ki bodo svoj pravi potencial pokazali šele čez nekaj let.
Prvi del koncerta je bil zagotovo pika na i. Izpostaviti moramo operni repertoar, ki sta ga izvajali Urška Pevec in Maja Majcen. Odlomka iz opere Figarova svatba in opere Gianni Schicchi sta predstavljala presežek večera.
Zaključni popevkarski del je bil izvajan manj kvalitetno, prav tako se je poznala razlika med tistimi pevci, ki se učijo petja pri Arličevi že vrsto let, in začetniki.
»Šentjurske križanke« z napakami
Pot do ugleda legendarnih ljubljanskih Križank je še zelo dolga. Lahko bi naštevali: premično plastično jadro, ki pokriva prizorišče, se nikakor ne sklada s staromestnim jedrom, klopi so idealne za otroke iz vrtca, za odrasle so veliko premajhne, ni ne duha ne sluha o primerni osvetlitvi, da o ozadju nastopajočim namenjenega prostora niti ne govorimo. Znameniti Plečnikov vodnjak, ki so ga ob tej priložnosti tudi malo popravili, sedaj sameva ob strani »skrit« za veliko železno konstrukcijo. Hrup mimo vozečih vozil je bil občasno neznosen, še bolj pa je motilo večminutno zvonjenje v farni cerkvi. Če uspemo vse to odmisliti, novo šentjursko kulturno prizorišče zagotavlja presenetljivo dobro akustiko. Tudi osvetlitev jadra nad glavami nastopajočih in poslušalcev izvablja romantične občutke.
Župan je seveda obljubljal, da bodo te manjše nepravilnosti odpravili, pozabil pa je dodati, da so prizorišče popravljali že nekajkrat. Namesto, da bi se denar namenjal za kulturo, ga sedaj zapravlja za popravila popravkov. Vprašati bo treba, kdo na Občini daje zadnji blagoslov, preden se tovrstna zahtevna dela začno izvajati?
Jg / Šentjurske novice
