Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Po obisku iz St. Florenta in Neu Anspacha


Predzadnji majski konec tedna so šentjurske družine in Občina Šentjur imeli na obisku 136 občanov in otrok iz pobratenih občin iz francoskega St- Florenta in nemškega Neu Anspacha.

Vtise s tega prijateljskega druženja smo strnili skupaj s predsednikom Komisije za mednarodno sodelovanje in prvim gostiteljem Robertom  Gajškom.

Gostiteljski program je bil kar natrpan in pester. Gostje so prišli v četrtek popoldne in so odpotovali v nedeljo zjutraj. Začelo se je z ekumenskim srečanjem v farni cerkvi takoj po prihodu, kar je bilo morda kar rahlo utrujeno in »vsiljeno«. Moji gostje so ga brez oklevanja preskočili, zato bi morda naslednjič veljalo razmisliti, če začetek v cerkvi le ni nekoliko preveč enostranski oziroma premalo »civilni«. V petek dopoldne je bil na programu obisk term v Laškem in Rimskih toplicah, popoldne pa okrogla miza na evropsko temo Ženske v politiki. Bolj kot sama tema, ki je bila spretno pripravljena v obliki izjav znanih politikov in političark iz vseh treh držav (debata pri tolikšni jezikovni različnosti bi res bila le zapravljanje časa in energije), sta goste navdušila Oktet devet in dekliška tolkalna skupina Šus. Čeprav je bilo dve uri tega dogajanja le malo preveč. Sobotni dopoldanski program so imele na skrbi gostiteljske družine, popoldne pa je bilo najprej prijetno športno druženje na igrišču v Glinci v režiji slivniških gasilcev, zvečer pa družabno srečanje s kulturnim programom in večerjo v gasilskem domu. Tu se je organizatorjem zgodilo morda še največ »kiksov«. Zunaj je bil krasen poletni večer, goste in gostitelje pa so nas  natlačili v pregreto in pretesno dvorano, za mize z »gasilskim« menujem,  in nas dobre štiri ure »zabavali« z razmeroma skromnim kulturnim programom. Vsa čast šentjurski foklorni skupini, toda zdi se, da bi našo kulturno produkcijo lahko le bolje predstavili. Ko naj bi se razvila veselica z Mladimi upi, pa čeprav brez pravega prostora za ples pod odrom, so se Francozi že morali začeti poslavljati. Načrtovan odhod ob 4. uri zjutraj je bil kar resna ovira za sproščeno druženje.

Še največja težava teh druženj so obupno dolge govorance raznih pomembnih ljudi, seveda vestno prevajane vsaj v dva jezika, čeprav gre praviloma samo za več ali manj  vljudnostno leporečje. Kar bi zlahka izpustili ali vsaj bistveno skrajšali. Tokrat so si organizatorji sicer poskušali pomagati z vnaprej prevedenimi govori, kar pa spet ni bilo tisto pravo.

 G. Gajšek, prosim za vašo oceno tega kar zahtevnega projekta?

 Osebno sem povsem zadovoljen, odzivi naših gostov so bili samo najlepši. Lahko bi  naredili tudi kaj bolje, na primer imeli smo preveč težav s časovnimi zamiki, tudi zaključno družabno srečanje v Slivnici terminsko ni bilo najbolj posrečeno, v glavnem pa je vse šlo gladko in po načrtih. Letos smo imeli na obisku poleg običajne kvote (okrog 60 iz vsake občine) ves teden na obisku še 14 učencev in dve učiteljici iz St-Florenta, kar se je pokazalo za zelo dobro potezo, kajti ta srečanja je bilo potrebno nekako »pomladiti«. Moram povedati, da so bili otroci izjemno navdušeni tako nad urejenostjo in vzdušjem na naši šoli kot z gostoljubnostjo gostiteljskih družin. Eni so celo rekli, da bi kar ostali tu pri nas. Večino gostov smo poznali že s prejšnjih srečanj, kakšna četrtina pa je bila tudi novih.

Kakšen je smisel oziroma »izplen« tega projekta?

Smisel je v preseganju lastnih takšnih in drugačni plotov, kulturnih in političnih, v izgrajevanju evropske identitete, spoznavanju tujih jezikov, … Vsi udeleženci smo postali bogatejši, ne sicer v evrih, temveč v spoznanjih, kaj smo in kje smo. Potrdili smo sami sebi, da smo dobro organizirana družba z visoko kvaliteto življenja, ki jo mirne duše lahko primerjamo s francosko ali nemško. Zadovoljstvo naših gostov in gostiteljev pa je tudi nekaj vredno.

Ste vzpostavili tudi kakšne gospodarske stike?

Žal ne. Nekaj malega sodelujemo na njihovih sejmih in to je za enkrat vse.

Martino Ljubej z Občine smo vprašali, koliko »ta šport« stane:

Vsa ali pa vsaj veliko večino sredstev bomo dobili iz naslova EU. Imamo odobrenih 13 000 € in računam, da bomo letos, ko nismo šli preveč na široko, z njimi pokrili vse stroške. Celotedenski obisk francoskih šolarjev, ki ga je zelo uspešno organizirala Lara Žmaher, se bo v celoti financiral iz  drugega razpisa, gre pa za 4900 €.

  

FK / Šentjurske novice