Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije se je včerajšnjih volitev v Evropski parlament v šentjurskem volilnem okraju udeležilo 3.837 od 16.907 volilnih upravičencev.
Volitve v EP 2005
bR
Dopolnjeno naknadno, članek iz Šentjurskih novic s 15. 7. 2009
Šentjurska politična scena po evropskih volitvah
Ni dvoma, da so vsake volitve še vedno najboljši test tudi lokalne politične scene, zato bomo tudi na osnovi izidov evropskih volitev poskušali oceniti, kaj se dogaja v šentjurski politiki in kakšne so možnosti naših strank na lokalnih volitvah leta 2010. Udeležba – zaušnica tudi občinskim politikomNa naša volišča je prišlo zelo skromnih 22,8 % volilnih upravičencev, kar je, če odmislimo ponesrečene referendume, najnižja volilna udeležba v zgodovini našega volilnega okraja in je tudi ena najnižjih v državi. Občina Dobje z 18,3-odstotno udeležbo je sploh ena od občin z najnižjo udeležbo. Zanimivo je, da so tako najnižjo kot najvišjo udeležbo imela »kmečka« volišča, najnižje v južnem delu občine in najvišje v severnem delu. »Urbana« volišča so se praviloma uvrščala nekje v sredino (Občina 24,7 %, Vrtec 18,7 %, GD Šentjur 21,7 %).Najnižja udeležba: Voduce 11,5 %, Lopaca 12,1 %, Dobrina 12,2 %, Robič (Slatina) 12,9 %, Lažiše 14,9 %, Hrastje 15,1 %, Bohinc (Pl. vas) 14,5 %.Najvišja udeležba: Slomšek (Razbor) 41,4 %, Kožuh (Pletovarje) 32,4 %, OŠ Hruševec 31,4 %, KS Grobelno 28,65. Peček (Pletovarje) 27,8 %. Preferenčni glasovi – brca v temoPreferenčni glasovi, ki naj bi omejevali strankarsko samovoljo oziroma močno favoriziranje izbranih kandidatov in omogočali volivcem, da izrazijo svojo voljo neposredno, so se v šentjurskem (in tudi slovenskem) merilu pokazali kot jalova možnost. Skupaj je bilo oddanih le 9 % preferenčnih glasov, pa še od tega so jih velikansko večino (preko 90 %) pobrali nosilci list, daleč največ Milan Zver (SDS) in Lojze Peterle (NSi). Na šentjurskih voliščih je uspelo le Mateju Lahovniku, ki je bil na listi Zares postavljen na zadnje mesto, da je za las premagal nosilca liste Vajgla. Podobno se je tudi zadnji na listi SLS Janez Podobnik edini nekoliko približal nosilcu liste Žagarju. Koliko so »težke« naše stranke? SDS – 34 %Kakšno je realno stanje v naših strankah, je zaradi velike volilne abstinence na tokratnih evropskih volitvah težko oceniti, je pa nesporno, da je SDS zmagovalka tudi šentjurskih volitev. Šentjurska SDS je za 7 odstotnih točk (26 %) presegla državno raven, zmagala je na vseh voliščih razen v Gorici, Javorju, Paridolu in Slatini (Dobje). NSi jo je prehitela v Gorici (29 % : 23 %), Paridolu (24 % : 17 %) in Slatini (52 % : 26 %), v Javorju pa LDS (24 % : 17 %). Razen pri Gorici gre za nepomembna volišča.Za SDS je bolj kritično stanje v urbanih središčih: SD ji tesno diha za ovratnik na voliščih v šentjurskem Vrtcu (SDS 20,3 %, SD 19,5 %), na Občini (SDS 29,8 %, SD 22,5 %) in na Planini (SDS 26,6 %, SD 21,2 %), NSi pa v Dramljah (SDS 31,8 %, NSi 24,5 %). Do spremembe v njeno korist je prišlo le na Ponikvi, kjer so volivci pristali na novem razmerju približno 40 % : 10 % v korist SDS. V primerjavi z lanskimi državnozborskimi volitvami je SDS volilo le še 33 % njenih volivcev, kar pomeni nadpovprečen upad in tretji najslabši rezultat v Šentjurju. Ta padec števila volivcev in slabši izidi v urbanih središčih so šibka točka šentjurske SDS, kar pa je še vedno v skladu z znanimi razmerji med strankami na državni ravni. Dosežen rezultat ji daje realne možnosti, da na prihodnjih lokalnih volitvah dobi okrog 30 % glasov, to je 7 do 8 mandatov v Občinskem svetu. Veliko bo odvisno tudi od tega, ali bo Tisel, ki je očitno prva in poleg Janše skoraj edina »prodajna znamka« šentjurske SDS, še kandidiral za župana. Zelo težko bo najti kandidata, ki bi na županskem stolčku lahko ogrozil Tisla, če bo le-ta še kandidiral. Sliši se namreč, da ima počasi tega »heca« dovolj. NSi – 16,9 %Šentjurski volilni izid je domala enak izidu na državni ravni (16,3 %), kar pomeni, da si predsednik Cerkvenik in njegova ekipa ne moreta lastiti posebnih zaslug za ta izid. Na listi NSi je kandidirala tudi Ksenija Kraševec iz Hruševca, kar pa na volilni rezultat očitno ni imelo nobenega vpliva; 16,7 % glasov na volišču v Hruševcu je komaj povprečen izkupiček. Odlični izidi na slivniških voliščih nesporno kažejo, da je doma dobro poznan Janko Cerkvenik pozitivna politična osebnost, ki pa izven domače KS ne pomeni veliko. V primerjavi z državnozborskimi volitvami je NSi povečala število svojih volivcev za velikih 122 %, kar nedvoumno kaže, da prostor krščanske demokracije tako v šentjurskem kot slovenskem prostoru še ni zaseden in se s prepoznavnimi ljudmi lahko vrine med »velike«. Lojze Peterle tak kaliber očitno je. Toda ta briljanten vzpon NSi ne pomeni, da je stranka na domačem dvorišču dejansko druga najmočnejša in da se ji na lokalnih volitvah obetajo bistveno lepši časi, kajti njunih aktivistov ni veliko slišati in videti. Ta uspeh jim bo zagotovo dal nekaj novega zagona, zato utegnejo na lokalnih volitvah dobiti preko 10 % glasov in tri mandate v OS. Cerkvenik bi utegnil biti dober županski kandidat, ki pa bi bil brez podpore večine strank proti Tislu brez realnih možnosti. SD – 12,4 %Za državno ravnjo stranke šentjurska SD zaostaja za 6 odstotnih točk, to je za 32,6 %, kar za Šentjur, ki »komunistom« tradicionalno ni naklonjen, pomeni relativen uspeh. Bolj kritičen je podatek, da se je v primerjavi z državnozborskimi volitvami število domačih volivcev SD zmanjšalo za 71,3 %, kar je drugi najslabši rezultat naših strank. Bolj obetaven je podatek, da je SD uspešna na šentjurskih in južnih »urbanih« voliščih (Vrtec 19,5 %, GD 17,5 %, Občina 22,5 %, Planina 21,2 %, Gorica 15,5 %), slabše pa ji kaže na severu (Dramlje 9 %, Ponikva 9,2 %).Na lokalnih volitvah SD ne napovedujem ustrezno večjih uspehov, če se ne bodo hitro kadrovsko temeljito pomladili. Težko je pričakovati njen občutnejši preboj, dokler bo temeljila na »starih komunistih«, kot so Erjavec, Zatler in podobni. Obeta si lahko 3 občinske svetnike. Edina SD opazna osebnost Cveto Erjavec kot županski kandidat nima realnih možnosti. LDS – 10,9 %Šentjurski liberalci so za dobre pol odstotne točke zaostali za državno ravnjo (11,5 %), kar je z ozirom na običajne zaostanke (okrog 20 %) dober izid, z ozirom na organiziranost in na pozicije, ki jih v občini držijo, pa slab. V primerjavi z državnozborskimi volitvami so število svojih volivcev povečali za 41 %. Če izvzamemo volišče št. 31 v Hruševcu, kjer so dobili 19,7 % glasov, pravzaprav nimajo svojih naj volišč. Zmaga LDS v Javorju ne pomeni veliko, saj jo je očitno izbojevala sama širša družina Artnak.Kaj se bo zgodilo z LDS na lokalnih volitvah, je težko ocenjevati, zdi pa se, da so njeni zlati časi, kljub običajno močnim lokalnim kandidatom, mimo. Težava je v tem, da je šentjurska LDS z nepogrešljivim Jožetom Artnakom na čelu dejansko bližja socialnim kot »tajkunskim« trendom, ki jih predstavlja Katarina Kresal. 4 mandati v OS so verjetno njihov skrajni domet.Kako je z njihovim župankim kandidatom, ni znano. Potencialni kandidat Robert Polnar je na državnozborskih volitvah grdo pogrnil, zato je vprašljivo, če bo LDS še poskušala z njim. Še najbolj verjetna se zdi varianta, da bodo podprli kar Tisla. Zares – 7,6 %Zaresovci, ki jih v Šentjurju zares še nimamo, so zaostali za državnim povprečjem za 2,2 odstotne točke, to je za 22,5 %, izgubili pa so kar 53 % svojih volivcev. Torej lahko govorimo o šentjurskem razočaranju nad Golobičevo novo politiko. Kaj se bo zgodilo na lokalnih volitvah, je nepredvidljivo, vse bo odvisno od vodstva in kandidatov, ki se bodo za stranko izpostavili. Splošno razočaranje nad politiko je v Šentjurju veliko in če bi nova ekipa uspela ujeti ta trend v svoja jadra, bi zaresovcem lahko padlo v naročje tudi do 5 občinskih svetnikov. Bolj realna sta 2 mandata. Desus – 6,1 %Zaostanek za državnim povprečjem (7,1 %) za eno odstotno točko, to je za 14 %, ni kritičen, je pa bolj nevaren upad števila volivcev. V primerjavi z državnozborskimi volitvami so izgubili 67 % volivcev.Zdi se, da Desus v Šentjurju organizacijsko ni na ustrezni ravni in na prihodnjih lokalnih volitvah ne more preseči sedanje ravni dveh občinskih svetnikov. SLS – 4,6 %Do nedavna prva šentjurska stranka je za 1 odstotno točko presegla državno raven SLS (3,6 %), kar sicer pomeni plus 28 %, toda je še vedno hudo malo. Upad števila volivcev v primerjavi z državnozborskimi volitvami je katastrofalen: skupaj z SMS sta obdržali le še 23 % volivcev. Slabše skoraj ne more biti. Brez radikalnega reza v vodstvu bo šentjurska SLS izginila z lokalnega političnega prizorišča. Prisodil ji bom 2 mandata v OS.Kandidata za župana iz njihovih vrst pa sploh ni mogoče naslutiti. SMS – 3,23 %SMS, nekdanji hit šentjurske politike, je očitno pred zadnjim dejanjem. Ta volilni izid, zlasti še obupno malo glasov na teh volitvah, sicer nista realen pokazatelj moči te stranke, toda brez občutnejših premikov si kaj več kot 2 do 3 mandate na prihodnjih občinskih volitvah težko obeta. S takšno podporo je njen predsednik in že kar nekaj časa tudi splošno poznani potencialni županski kandidat Marko Diaci brez pravih možnosti. »Žalujoči ostali«Druge stranke v Šentjurju niso organizirane, zato se ne kaže obremenjevati z njimi. Potencialno »nevarna« bi lahko bila Jelinčičeva SNS, ki v Šentjurju ima svoje simpatizerje, toda brez dobre organiziranosti ne more narediti preboja. Kar pa predsedniku Jelinčiču verjetno sploh ne bi bilo všeč, ker bi ga dober šentjurski poslanski kandidat utegnil izriniti iz parlamenta.Verjetno je ta trenutek zelo ugoden za nastop in uspeh kakšne nestrankarske interesne liste, recimo s športno, gasilsko, kulturno, ali kakšno drugo nosilno poanto. Če bi se pravočasno organizirala, bi utegnila privabiti na volišča velik del tiste polovice občanov, ki imajo poln kufer rigidne zaprtosti šentjurskih strank in njihovega podmiznega »kšeftanja«. Tudi njen morebitni nestrankarski županski kandidat bi lahko prinesel v šentjursko politiko prepotrebno svežino. Ob pričakovani Tislovi odsotnosti bi utegnil grdo zaplesti strankarske štrene. FK / Šentjurske novice
