Ste vedeli, da od aprila naprej v obeh šentjurskih lekarnah ne morete več kupiti »klasičnih« živosrebrnih termometrov? Tako je sklenila Evropska komisija, ker je živo srebro nevarno za zdravje državljank in državljanov.
To je eden izmed praktičnih primerov, kako EU v praksi vpliva tudi na življenje Šentjurčank in Šentjurčanov. Pozitivno ali negativno? Bruselj je res daleč, a hkrati blizu, nas skušajo prepričati kandidati na evropskih volitvah, ki bodo potekale 7. junija. Kaj in koliko nam ponujajo kandidati? Bodo v svoji kampanji obiskali tudi Šentjur in Dobje ali pa jih bomo »videli« samo na osladnih plakatih in na televiziji?
Politični analitiki in komentatorji se bojijo, da bo udeležba na letošnjih evropskih volitvah še slabša, kot junija 2004. Kljub temu, da je bila pred petimi leti Slovenija še pod vtisom vstopa v EU, se je na volišča takrat podalo skromnih 28,35 odstotka volilnih upravičencev. Šentjurski volilni okraj je bil po udeležbi peti najslabši v Sloveniji, saj se je na volišča odpravilo le 22,48 odstotka volivcev.
Šentjur za Evropo daleč, Evropa za Šentjur tudi
Predvolilna kampanja za evropske volitve je in bo veliko manj pestra in neposredna kot tista za državnozborske. Previdno in rezervirano se evropskih tem lotevajo že naše stranke na nacionalnem nivoju, zato je seveda še toliko bolj razumljivo, da se tudi šentjurski lokalni odbori ne angažirajo pretirano. Zdenka Vrečko je v imenu šentjurskega Zares na primer skopo sporočila, da se bodo na občinskem nivoju sicer vključili v predvolilno dogajanje, kakšen bo njihov prispevek pa še ni dorečeno.
Še najbolj aktivni so bili zaenkrat v šentjurski Novi Sloveniji; predsednica stranke in evropska poslanka Ljudmila Novak je bila govornica na osrednji šentjurski proslavi ob kulturnem prazniku, nedvomno določen uspeh predstavlja tudi kandidatura Ksenije Kraševec iz Hruševca, ki pa seveda kot zadnja na listi praktično nima možnosti za izvolitev. Veliko je tudi vprašanje, kako se lahko odrežejo v Novi Sloveniji, ki je pred petimi leti presenetljivo slavila (tudi v Šentjurju so s Peterletom na čelu triumfirali), po izpadu iz nacionalnega parlamenta pa so evropske volitve njihova verjetno zadnja bilka upanja. Verjetno bo v naše kraje zašel tudi njihov predvolilni avtobus.
V največji vladni stranki SD so na čelo liste postavili Zorana Thalerja. Ali bo kdo izmed njihovih evropskih kandidatov obiskal tudi Šentjur, nam predsednik lokalnega odbora Florjan Cveto Erjavec ni vedel povedati. Iz strankine centrale jih bodo še obvestili o poteku kampanje, je pa Erjavec nekoliko razočaran, ker med kandidati ni nobenega vidnejšega strankinega predstavnika iz celjske regije.
Tudi prvi mož šentjurske SDS Jože Korže je povedal, da se o morebitnem predvolilnem shodu in o prisotnosti katerega od kandidatov še dogovarjamo. Nosilec liste največje opozicijske stranke v državi je Milan Zver, Korže pa je prepričan, da ima njegova stranka na evropskih volitvah najmočnejšo listo in da je sposobna zmagati. Tudi v Šentjurju očitno.
Prvak šentjurske LDS Jože Artnak je povedal, da so bili prejšnji teden na sestanku v Šentjurju trije njihovi kandidati za evropske poslance, na čelu z nosilcem liste Jelkom Kacinom. »Nekatere kandidate pričakujemo tudi na našem tradicionalnem srečanju članov in simpatizerjev, drugi dogodki pa bodo izvedeni v okviru centralno planirane strategije,« pravi Artnak.
Kdo odloča?
Dejstvo je, da je kampanja za evropske volitve zelo mlačna in težko je verjeti, da bo ponudila kakšno presenečenje. Dogajanje v zvezi s sosednjo Hrvaško je tako že vsakodnevna tema, pričakovati pa je najbrž nekoliko bolj ostro notranje politično obračunavanje.
Niti večina šentjurskih predsednikov lokalnih odborov strank ni kaj prida vpetih v dogajanje in predvolilne aktivnosti, zato je seveda težko pričakovati, da bi se aktivirali tudi volivci. Četudi odločitve, ki jih sprejemajo v Bruslju niso tako nepomembne, kot jih morda včasih vidimo. Nenazadnje tudi šentjurska občina vedno bolj računa na evropska sredstva, kar pa seveda nima praktično nikakršne zveze s samimi volitvami.
Slogan letošnjih evropskih volitev je »Ti odločaš!« Sicer je seveda nemogoče, da bi lahko tudi šentjurski volivec prek svojega evropskega favorita odločal recimo o (ne)varnosti uporabe živosrebrnega termometra in o ceni telefonskih impulzov, vendarle pa ne gre za popolnoma obrobne zadeve. Je pa res, da bo Slovenija dobila 7 evropskih poslancev ne glede na udeležbo, strankarske barve pa so v bruseljskem parlamentu veliko manj pomembne kot v slovenskem. Vseeno pa bo zanimivo bo videti koliko slovenskih in šentjurskih volivcev se bo v nedeljo 7. junija odločilo, da odda svoj glas. In kdo bodo zmagovalci in poraženci. Volišča bodo kot vedno odprta med 7. in 19. uro.
Zakaj so evropske volitve pomembne tudi za Šentjur?
Jože Korže, SDS: Evropski parlament je edina inštitucija EU, katere predstavniki so neposredno voljeni na volitvah. Tako bodo tudi Šentjurčani imeli možnost sami vplivati na izbiro tistih kandidatov, ki jih bodo v prihodnjih petih letih zastopali v Bruslju. EP ima velike pristojnosti. Odloča o denarju v proračunu EU, vrši nadzor nad ostalimi inštitucijami EU ter sooblikuje zakonodajo. Evropska zakonodaja pa vpliva na približno 80 odstotkov zakonodaje, ki jo sprejema naš Državni zbor.
Jože Artnak, LDS: Tudi Šentjur lahko ima od naših predstavnikov v evropskih organih zelo velike koristi, predvsem pri lobiranju na področju sprejemanja različne zakonodaje. Za Šentjur vidim še posebej veliko priložnost, da bi prav poslanci EU lahko pomagali tudi pri pripravi in izvedbi razpisov iz neposrednih evropskih skladov, česar se sedaj praktično sploh ne poslužujemo. To možnost mi je potrdil tudi dosedanji poslanec Jelko Kacin, že prej pa tudi kolegica Marjeta Jager in komisar Janez Potočnik.
Pri volitvah v Evropski parlament je vsa Slovenija ena sama volilna enota, zato mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov.
Pri dodelitvi mandatov na posamezni listi se upošteva vrstni red kandidatov na listi oziroma število preferenčnih glasov. Skupaj na 14 listah v Sloveniji kandidira 81 kandidatov. Ženske kvote so spet ostale prej nuja kot poslanstvo, saj je na prvo mesto žensko postavila samo ena zunajparlamentarna lista. Slovenija bo sicer 736-članskem evropskem parlamentu še naprej imela 7 poslancev. Z novim sklicem EP bodo vsi poslanci dobili enako plačo, ki bo znašala 7665 evrov bruto, plačnik pa bo Evropska unija.
L.H. / Šentjurske novice
