Ko so 1971. leta v Rogaški Slatini sprejemali program del v krajevni skupnosti, so se dogovorili, da bodo dale vse delovne organizacije pa tudi obrtniki 1 odstotek od prihodka. S temi sredstvi naj bi se financirala dejavnost KS, ki ima čedalje večje potrebe, sploh v zadnjem letu, ko je Rogaška Slatina postala mesto.
Naleteli so na nepredvidene težave. Zgodilo se je namreč to, kar se tako rado dogaja: kadar gre za dobro nekoga, potem ta privleče na dan vse mogoče in nemogoče argumente, da to dobro končno le izpuli iz rok kogarsibodi, kadar pa je treba dati za dobro drugega (v tem primeru tudi zase) pa pripravljenost največkrat odpove.
Novi tednik, 18. 11. 1976
