S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Na posestvu, ki je sicer materino, znata Franc in njegova sestra Rozika Križnik pridno zavihati rokave ali pa sesti na kakšen poljedelski stroj, ki jima v veliki meri olajšuje delo na obširni kmetiji.
»Kmetovanje je trdo delo od zore do mraka«, sta dejala Franc in Rozika. O tem zgovorno pričajo tudi njune pridne roke. »Za počitek in zabavo nama ostaja bolj malo časa, mnogo manj kot najinim vrstnikom v mestih. Pa vendar ni težko delati, če imaš to delo rad, če si na zemljo navezan.« A 12 ha zemlje, od tega 8 ha obdelovalne, resnično terja veliko naporov, brez katerih se v hlevu tudi ne bi oglašalo 19 glav živine. Posebno v tem času imajo kmetje polne roke dela in zato tudi Franca in Roziko čez dan ni najti drugje kot na polju, ali v hlevu.
Križnikova kmetija je že dolga leta kooperant Kmetijskega kombinata v Šentjurju. S pomočjo najetih kreditov so si tudi postavili novo gospodarsko poslopje, uredili so si sodoben hlev in nabavili kmetijske stroje. Prav v tem času pa bodo, kot nam je pripovedoval Franc, štirje kmetje ustanovili strojno skupnost za spravilo silažne koruze. Od nje si mnogo obetajo in prav gotovo ne bodo razočarani. Hudo pa so bili, kot mnogi drugi kmetje v šentjurski občini, razočarani nad razdejanjem, ki ga je napravilo nedavno neurje. Trdo bodo morali prijeti za delo, da ne bodo silosi ostali prazni.
In ob slovesu nas je Rozika še prijazno povabila na tekmovanje koscev, ki ga za nedeljo, 8. julija ob 13. uri pripravlja aktiv, mladih zadružnikov iz Dramelj. Tekmovanje bodo popestrili z vleko vrvi in predstavitvijo kmetijskih strojev.
Mateja Podjed, Novi tednik, 5. 7. 1979
