Dan pred 80 leti, ko je vojna vihra zajela Kozjansko-obsoteljsko in se je Rogaška Slatina znašla na južni meji 3. rajha

9. 4. 2021 6:13

Danes doživljamo stiske zaradi koronavirusne situacije. A na današnji dan pred 80. leti so naši (pra)dedje in (pra)babice doživljali mnogo hujše stiske bombnih eksplozij, odvržene iz letal s kljukastimi križi. 9. aprila 1941 je namreč vojna vihra, ki je Jugoslavijo zajela tri dni pred tem, dosegla tudi Rogaško Slatino in okoliške kraje.

Dva dni kasneje so v Rogaško Slatino vkorakale nemške čete in začela se je okupacija Kozjansko-obsoteljskega, ki je trajala vsa do konca vojne maja 1945.

Da se spomin na za slovenstvo težke čase, ko se je Rog. Slatina znašla na južni meji 3. rajha, bo z znanstveno monografijo  Zdraviliška občina Rogaška Slatina v času nacistične okupacije (1941-1945) poskrbel mladi slatinski zgodovinar Daniel Siter. 

Daniel Siter izdaja svojo prvo znanstveno monografijo. Foto: Marko Pigac

Monografija Zdraviliška občina Rogaška Slatina v času nacistične okupacije, katere izdajo zgodovinar Daniel Siter, napoveduje za drugo polovico tega leta, bo predstavljala temeljno znanstveno delo na mikrozgodovinskem nivoju, ki bo v poglobljeni, sistematični, celostni in vsebinsko zaokroženi obliki analizirala čas nemške okupacije in okupatorjeve oblasti v občini Rogaška Slatina v vojnih letih 1941-1945 z vsemi svojimi daljnosežnimi posledicami.

Raziskovalno delo Sitarja temelji na večletnem raziskovalnem delu, pri čemer se je raziskovalec posvetil pregledu arhivskega in muzejskega gradiva v slovenskih in tujih javnih arhivih, v zasebnih arhivih v lokalnem okolju, posluževal pa se je tudi pogovorov s prebivalci, ki so na lastni koži preizkusili kruto okupacijsko obdobje.

»Opravil sem tudi 18 intervjujev s pričevalci. Žal se je, ko se je raziskava pričela, to je septembra 2016, ko sem najavil temo magistrskega dela na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, izkazalo, da pri iskanju pričevalcev lovimo zadnji vlak, kajti do danes, ko je raziskava zaključena, je veliko pričevalcev že pokojnih, po moji oceni približno dve tretjini,« ugotavlja Siter, ki izpostavlja še delo na terenu z uporabo specifičnih raziskovalnih tehnologij (tehnika LIDAR in uporaba detektorja kovin.)

Daniel Siter je, skupaj z zgodovinarjema dr. Petrom Mikšo in dr. Božom Repetom aprila 2018 v Rog. Slatini pripravil razstavo Rogaška Slatina kot obmejno mesto 3. Rajha, o kateri smo v besedi in fotografiji poročali tudi na Kozjansko.info
Rogaška Slatina s pomembno vlogo na južni meji Tretjega rajha
Natanko leto dni po nemški zasedbi, 11. aprila 1942, je pred Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini potekala svečana proslava ob prvi obletnici nemške »osvoboditve« zdraviliškega kraja. Na fotografiji je postrojena četa 60-70 nemških vojakov, v ozadju na skrajni levi in desni strani stojijo dečki Hitlerjeve mladine, med njimi so enote Wehrmannschafta. Vir: Šolska kronika Podružnične osnovne šole Kostrivnica, arhiv Daniel Siter

Štiriletna okupacija spodnještajerskega zdraviliškega kraja se uvršča med najtemnejša poglavja v krajevni zgodovini Rogaške Slatine, ki je poznana po svoji bogati in izjemno dolgi zdraviliški in tudi steklarski tradiciji.

Daniel Siter pravi, da je kraj med okupacijo imel izjemno specifiko, Rogaška Slatina je namreč sodila v nemško okupacijsko cono Spodnje Štajerske, v njenem zaledju je tekla južna meja, s čimer si je kraj prislužil ožičeno, varovano in zaminirano mejo.

Nemci niso opustili dveh najpomembnejših slatinskih dejavnosti. Zdravilišče denimo so med vojnim obdobjem uporabljali za frontne ranjence zlasti višje oficirske sloje za okrevanje. Ves čas do konca leta 1944 je delovala tudi steklarna, ki je bila pod nemških nadzorom. V Rogaški Slatni pa je bilo tudi ogromno pomembnih nacionalnih zvez, kot so paravojaške organizacije, tajna policija. Siter tako pravi, da je Rogaška Slatina imela izjemno pomembno vlogo in je bila pogosto najpomembnejša enota znotraj večjega celjskega političnega okrožja.

Med presenetljivimi ugotovitvami raziskovalec izpostavlja nemško pedantnost, vidno tudi v množici arhivskega gradiva. “Ko sem raziskal nemško gradivo, je bilo prav neverjetno, namreč obstajajo nemški seznami deportiranih in izgnanih ljudi. Obstajajo poročila, kaj se je dogajalo z njihovimi stanovanji, na primer katera stanovanja so bila zaplenjena, seznami kaj vse so v teh stanovanjih našli, kakšno količino. Na teh seznamih sem odkril tudi imena in priimke sovjih prednikov, ki so bili prav tako izgnani, ker so pripadali steklarski tradiciji.”

Med presenetljivimi ugotovitvami razkriva tudi materialne nevarne in manj nevarne sledi vojne, ki jih je moč zaslediti v obliki strelskih

V štiriletno raziskavo je bila pritegnjena tudi dragocena in občutljiva dokumentacija iz 18 zasebnih zbirk (osebnih arhivov). Foto: Daniel Siter

jarkov, bunkerjev in povojnih grobišč in so tudi po 76 letih od umika okupatorja s tega območja pomembni pričevalci krutega okupacijskega obdobja.

V torek obeležili 80 let od  napada na Jugoslavijo

V torek, 6. aprila, smo obeležili 80. obletnico napada nacistične Nemčije in njenih osnih zaveznic, zlasti vojakov iz Italije in Madžarske, na Kraljevino Jugoslavijo. Nemčija je ob jutranji zori brez vojne napovedi bombardirala Beograd. Začetnemu bombardiranju so sledila bombardiranja manjših mest, med drugimi tudi Ljubljane in Brežic.

9. aprila je z bombnim napadom vojna vihra dosegla tudi Rogaško Slatino, ki jo je tri dni kasneje tedaj vodilna vojaška sila tudi zasedla, nato so si bolj ali manj silovita bombardiranja sledila vse do prvih mesecev leta 1945. 12. aprila je pod okupatorjevo silo pristala že celotna domovina. Aprilska vojna se je zaključila 17. aprila, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala brezpogojno in totalno kapitulacijo. V nemškem vojnem ujetništvu se je tedaj znašlo leta. 340.000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov, 20.000 ljudi je bilo ubitih. S tem se je na ozemlju Jugoslavije začela 2. svetovna vojna, ki je zahtevala življenja okoli 1,7 milijona Jugoslovanov.

»Obletnica je pomemben mejnik in nam pomeni zlasti to- kakor je tudi cilj in namen moje  monografije, da nas opominja  pred tovrstnimi ponovitvami, kar se mi zdi skozi prizmo današnjega časa še posebej pomembno izpostavljati. Treba se je zavedati, kaj se je takrat dogajalo, kakšni zločini so se dogajali, potrebno je obsojati kakršnakoli nestrpnost do drugih, bodisi v smislu rase in drugih vidikov, ker hitro vidimo, kam nas to pelje,« pravi Daniel Siter ob včerajšnjem mejniku.

Iz predgovora monografije Zdraviliška občina Rogaška Slatina v času nacistične okupacije (1941-1945): »V preostale spektre kraja je okupacija zarezala tako močno, da so sledi in vojne ostaline vidne še danes, spomini na obdobje nemške okupacije so sicer med redkimi še živečimi pričami po tolikih letih še vedno tu. To delo je zato poklon vsem preživelim in umrlim žrtvam nacističnega nasilja, ki so med drugo svetovno vojno zaradi okupatorjevega terorja v Rogaški Slatini trpeli.

V zasedeni zdraviliški občini je okupator sežigal slovenske knjige, prepovedal rabo slovenščine in namesto nje uvajal obvezno nemščino, domačine pa vztrajno opominjal, da niso Slovenci in jim pod strogimi raznarodovalnimi pogoji dodeljeval tuje državljanske kategorije, ki so temeljile na temeljih rasnega in političnega ocenjevanja. Zatiral in uničeval je slovensko kulturo in narodno zavest, pri čemer je stremel k etnocidu oz. etničnemu uničenju naroda.

Mnoge družine in skupnosti so bile povsem razbite: preiskani, osramočeni, aretirani, zaplenjeni, izseljeni in izgnani, deportirani v taborišča, ustreljeni, prisilno mobilizirani v okupatorjeve obvezne delovne in vojaške oddelke – spisek grozot nima konca. Nepopravljive krivice ostajajo in ne bodo nikoli izbrisane.«

Daniel Siter je prvič javno predstavljal prihajajoči izid svoje prve znanstvene monografije (trenutno v izdaji) z naslovom Zdraviliška občina Rogaška Slatina v času nacistične okupacije (1941-1945) v obliki referata na 9. mednarodni konferenci, ki jo je v virtualni obliki organizirala Univerza Alma mater Europaea v soorganizaciji z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti iz Salzburga. Prisluhnete mu lahko tukaj.

Daniel Siter, Humanities IV Human Life in the midst of Emergency from Alma Mater on Vimeo.

 E.Š., naslovna fotografija: Referat Zdraviliška občina Rogaška Slatina v času nacistične okupacije (1941-1945), Daniel Siter.

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
155 queries in 0,634 seconds.