Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

8. 10.: Oddaja „Radio Šmarje pri Jelšah”


Marsikateri radioposlušalec se je zadnje tedne pri svojem radijskem sprejemniku nehote vprašal, katera nova radijska postaja oddaja spored v slovenščini.
Končno se je slišal glas napovedovalca: »Tukaj radio oddajna рostaja ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah – poizkusna oddaja na srednjem valu 200 metrov – sporočite nam, kako nas slišite. Da se lahko Šmarje postavi s svojo lastno oddajno postajo, se nam je zdelo skoraj nemogoče, pa je vendar mogoče.
V letu 1951 je pričel delovati v Šmarju radioamaterski krožek. Štel je 27 članov, največ mladine, bil pa je med njimi tudi zelo agilni 70-letni Pogelšak.
Predavanja in praktično delo je vodil samouk – amater Plemenitaš Jože iz Rogaške Slatine. Pri članih se je porodila misel, da bi si ustvarili svojo radio oddajno postajo, katera naj bi služila amaterjem za nadaljnje izpopolnjevanje v radiotehniki. Požrtvovalnost in delavnost nekaterih, posebno Plemenitaša in Gojtana je uresničila želje šmarskih amaterjev.
Prvega maja 1953 so bližnji prebivalci Šmarja prvič slišali v svojih sprejemnikih glas radia Šmarje. Že v par dnevih jim je večja okvara zavrla delo, vendar niso obupali Glavno delo je slonelo na Plemenitašu in Gojtanu. Plemenitaš je po svoji zamisli uredil zelo mojstrsko oddajno postajo. V oddajniku so vgrajeni razni deli, ki so zbrani iz vseh delov sveta in lahko kar verjamemo konstruktorju ko pravi, da je ta oddajna postaja »svetovne« znamke. Seveda so poleg tega vgrajeni tudi deli šmarskega in rogaškega izvora, kot so tuljave in slično.
Poslušalec pri svojem »prejemniku si težko predstavlja, kako je urejen studio Šmarje. Če prideš na občinski ljudski odbor, vidiš na mizi, pokriti z zastavo razno ogrodje in nebroj žic.
Ob delavnikih je to pisarna, ob nedeljah pa studio Šmarje. Pri prvih oddajah so bile pavze zelo dolge, ker je obstojal samo en gramofon, zdaj pa imajo na lesenem zaboju že drugega in je s tem oddaja že popolnejša. Arhiv plošč je zelo skromen. 10 plošč jim ne krati volje, da ne bi računali na oddajo po željah. Priporočal sem jim, da bi bilo najbolje, da vsak, ki ima željo poslušati izbrano petje ali glasbo, pošlje društvu zaželeno ploščo (seveda ne od Odpada) in bo lahko poslušal to ploščo pri svojem sprejemniku. Za nagrado pa bi ostala plošča v arhivu društva. Odgovorni za oddajo se strinjajo s to zamislijo in ne bodo na ta način nobenemu odklonili želje.
Med nedeljsko oddajo je Plemenitaš razlagal radovednežem, da je bil glavni cilj društva, da pokaže poedincem, kako se lahko iz nič z dobro voljo marsikaj napravi. Za ves material je dalo društvo okoli 130.000 din (tu ni vštet »nažican« material) (cena časopisa 10 din, op.). Delo, ki je bilo porabljeno za oddajnik, pa daleč presega gornjo vsoto. Da se oddajnik izpopolni, je glavni problem denar, ki bi rešil krizo, ki jo društvo trpi Toda Plemenitaš je optimist.
Glede programa pa je Gojtan pojasnil, da bo oddaja zaenkrat redno vsako nedeljo od 8 do 10 dopoldne na valu 200 metrov. Po zamisli Gojtana, naj bi bila na prvem mestu oddaja raznih poučnih predavanj, ki zanimajo bližnjo okolico, vmes pa še pevske in glasbene točke. V program bodo vključeni šmarski tamburaši, citraši pevski zbor, harmonikaši in ostali. Napovedovalec pa bo profesor Jakuž.

Savinjski vestnik, 8. 10. 1954