Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

3. 9.: Direktor vrgel rokavico


PETER HLASTEC, NEKDANJI ŽUPAN IN POSLANEC, ZDAJ DIREKTOR KOMBINATA V ŠENTJURJU MENI, DA JE VZROK ZA ZAOSTALOST IN NERAZVITOST KOZJANSKEGA TUDI V LOKALIZMU, KATEREGA POSLEDICA JE RAZDROBLJENOST KAPITALA IN GOSPODARSKA NEUČINKOVITOST.
Reševanje problemov nerazvitosti nekega področja, v tem primeru Kozjanskega, ni niti enostavna niti lahka zadeva. Toda če bomo v šentjurski in šmarski občini še nadaljevali z dosedanjo politiko v gospodarstvu, potem bo Kozjansko ostalo nerazvito ali pa bo postalo še bolj nerazvito. Kajti Kozjanskega ne bo nihče od zunaj rešil, niti republika, še manj zveza. Mora se samo, seveda ob pomoči širše družbe. Toda ta pomoč ne more biti v obliki podpore. Prepričan sem, moje prepričanje pa temelji na praksi in ekonomskih analizah, da se je Kozjansko sposobno rešiti svoje zaostalosti samo. Najprej in predvsem z organizirano in močno kmetijsko proizvodnjo, ki ima na tem območju velike razvojne možnosti. Za Kozjansko je lahko jagodičevje, črni ribez »črno zlato«, tako, kot je na primer hmelj za Savinjsko dolino »zeleno zlato«. To pa seveda le ob pametni gospodarski politiki, te pa doslej tu ni bilo . . .«
Od konference z novinarji na Planini, ki bi naj služila za informiranje javnosti o dejanskih razmerah na Kozjanskem, je minilo že precej časa. Na samem Kozjanskem pa se je medtem le malo spremenilo.
Pretresajo ga sicer razne govorice, ki jih nihče uradno ne širi, niti uradno zanika, po svoje pa vendarle vnašajo nemir med prebivalstvo. Tu menimo na primer te o Virštanju in Slovenijavinu, one o mlekarni v Šmarju in Ljubljanskih mlekarnah, pa o Sadsoku . . .

Novi tednik, 3. 9. 1969