Šentjurska socialistična zveza je na eni zadnjih sej razpravljala tudi o pogrebnih svečanostih. Večina razpravljalcev je bila mnenja, da so pogrebi iz dneva v dan dražji in da namenjajo veliko preveč denarja za vence. Zato so se ogreli za misel, da bi v bodoče polagali na grobove le žalne trakove, prihranjen denar pa namenili družini pokojnika, Rdečemu križu ali drugim humanitarnim organizacijam.
Seveda bi namenili denar družini pokojnika le takrat, ko bi bila le-ta materialno ogrožena. Velikokrat namreč ne gre za malo denarja. Čeprav so je s predlogom vsi strinjali, so imeli nekateri člani predsedstva pomisleke, češ da gre za dolgoletno tradicijo, ki je ne bo lahko odpraviti. Zato so se dogovorili, da bodo o predlogu spregovorili na skupščini, občani pa se naj odločijo za ali proti. To pa ne pomeni, da Šentjurčani ne bi mogli varčevati vsaj pri pogrebih zaslužnih funkcionarjev in predsedstvo pri tem ne vidi nobenih problemov.
V razpravi je bilo veliko govora tudi o pogrebnih svečanostih, ki niso enake za vse občane Dogaja se namreč, da marsikoga pokopljejo, ne da bi mu kdorkoli spregovoril v zahvalo in v slovo.
To pa po mnenju predsedstva Socialistične zveze ni sprejemljivo, kajti vsak občan je po svojih zmožnostih prispeval svoj delež za razvoj okolja v katerem je živel in s tem tudi za razvoj družbe v celoti. Posamezni razpravljalci so v zvezi s tem predlagali, da bi nekaj pogrebnih govorov pripravili vnaprej, tako da bi bili za vse podobni in da bi se lahko v imenu krajevne skupnosti, občine in družbe poslovili od pokojnika tudi tisti, ki niso ravno govorniki.
Nadalje so predlagali, da bi smiselno skrčili tudi pogrebne obrede, ki ne samo da so dragi, temveč s svojo strukturo vse preveč spominjajo na cerkveno dediščino. Snobizem in željo posameznih občanov, da bi tekmovali tudi na pokopališčih, pa že sedaj skušajo preprečiti s standardizacijo grobov in spomenikov. Kot že rečeno, pa se v predsedstvu Socialistične zveze zavedajo, da ne bo šlo lahko, zato upajo, da bodo začeli podobno razmišljati tudi v ostalih občinah celjskega območja.
Novi tednik, 20. 8. 1984
