VELIKO ZAOSTALOSTI BI LAHKO ODPRAVILI Z UGODNIMI KREDITI
Občinska konferenca ZMS v Šmarju je pred dnevi sklicala pos v e t o v a n j e , na katerem so razpravljali o problemih kmetijstva občini. V tej zvezi je za izhodišče služila analiza o proizvodnji in družbeno ekonomskem gibanju v tej najpomembnejši gosp o d a r s k i panogi. Ugotovitve in p o d a t k i so zaskrbljujoči, da ne rečeno, porazni.
NEKAJ PRIMERJAV
Za kmetijstvo v gospodarsko razvitih državah je značilno, da ge zmanjšuje število kmetij, kmetijski obrati pa se povečujejo.
Tako se v Angliji ukvarja s kmetijstvom le 5 odstotkom’ prebivalcev, v ZR Nemčiji 10, Franciji 18 in ZDA 8. Medtem ko dosega ta odstotek v Jugoslaviji 49,5, je v Sloveniji še 25,2 odstotka kmečkega prebivalstva, v celjski regiji 27,1, v šmarski občini pa 55,5 odstotkov. Tu živi na 21.248 hektarih zemljiških površin kakih 5.600 kmečkih družin, od teh pa jih ima kar 4.098 katastrski dohodek nižji od 800 din (cena časopisa 1 din, op.), kar pomeni, da se s kmetijstvom praktično ne more preživeti.
Takšna struktura ima za posledico tudi izredno nizek narodni dohodek. Ta se je lani gibal v Sloveniji v višini 7.819, v celjski regiji 7.210, v celjski občini 10.911 in v šmarski občini 3.514 din.
VELIKA RAZDROBLJENOST
Za kmetijstvo šmarske občine je značilna razdrobljenost zemljiških površin, saj je poprečna velikost kmetije nekaj reč kot 3,5 hektarov. Na takšnih površinah seveda ni mogoče uporabljati sodobne mehanizacije, sicer pa ta večini kmetovalcev sploh ni dostopna. (Kratki odplačilni roki in visoka obrestna mera). K temu velja dodati še skromno porabo gnojil.
Vtem ko bi za intenzivno sad j a r s k o in vinogradniško proizvodnjo potrebovali vsaj 400 kilogramov čistih hranil na hektar , jih zdaj p o r a b i j o komaj kakih 120 kilogramov. To pa velja tudi za vso kmetijsko proizvodnjo.
Druga značilnost je ta, da se danes na vsaki kmetiji u k v a r j a jo s poljedelstvom, travništvom, vinogradništvom itd., skratka, z vsem in da dejansko pridelajo vsega veliko premalo, da bi mogli govoriti o kakšni blagovni proizvodnji.
KJE IN KAKŠNE SO MOŽNOSTI?
Menijo, da danes v šmarski občini ni izkoriščena niti tretjina tega, kar je zemlja sposobna dati. Največje možnosti za razvoj kmetijstva pa so v živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu.
V občini gojijo 14 tisoč normalnih živali (teža 500 kilogramov), kar pomeni, 0,72 živali na hektar, če bi sledili izkušnjam razvitih držav, bi lahko ta stalež celo potrojili. Toda če bi ga povečali »samo za 0,28 živali, bi lahko recimo sedanjo proizvodnjo mleka – 2 milijona litrov letno – povečali na 10 milijonov m ustvarili za blizu 7 milijonov (novih) din večji dohodek!
SOCIALNO EKONOMSKI PROBLEMI
Tudi v šmarskem kmetijstvu je vedno več mladih ljudi, ki o d h a j a j o v industrijo, na kmetijah pa ostajajo ostareli ljudje, ki seveda ne morejo zadovoljivo opravljati težkih del.
Mnogo je primerov socialne ogroženosti. K temu moramo dodati zdravstveno in starostno zavarovanje, ki ga večina kmetov le težko plačuje, .saj jim spričo nizkega dohodka pomeni veliko breme.
REŠITEV – KREDITI
V šmarski občini vlada prepričanje, da je za sedanje razmere, v kakršnih je kmetijstvo, krivda tudi v tem, da v Sloveniji nimamo ustreznega razvojnega programa, niti organa, ki bi se s to panogo stalno ukvarjal in bi bil odgovoren za njen razvoj, č e bi v občini dobili za 5 milijonov din kreditov z ustreznimi odplačilnim rokom in ugodnimi obrestmi, bi lahko v desetih letih dvignili kmetijstvo na tolikšno stopnjo, da bi prenehali govoriti o njegovi zaostalosti, s a j bi se v tem času povečal dohodek za 15 milijonov din letno! S tem denarjem bi namreč lahko specializirali proizvodnjo in odpravili sedanjo tipično naturalno gospodarjenje; to pa bi omogočilo uporabo sodobne tehnologiie in mehanizacije, kar je seveda osnovni pogoj za vsak napredek.
