Na celjskem turističnem območju je mnogo izredno lepih gostinskih, turističnih oziroma rekreacijskih objektov, ki pa jih premnogi ljudje premalo poznajo.
To prav gotovo velja tudi za Slivniško jezero oziroma tamkajšnji ribiški dom na Tratni, ki se ponaša tudi z mnogimi spremljajočimi objekti, vse skupaj pa je v izredno lepi naravni okolici. Ribiški dom Tratna je last in v upravljanju ribiške družine Voglajna Štore, ki sicer šteje 250 članov, zajema pa celotno povodje Voglajne s 150 hektari vodnih površin in območje šestih občin.
Samci Slivniško jezero obsega ob maksimalni zajezitvi 86 hektarov vodne površine, največja globina pa je štirinajst metrov. Ribiški dom je edini gostinski objekt ob Slivniškem jezeru. Dostopov do doma je več: iz Pregrade in Grobelnega ali pa po cesti iz Loke. Ribiči pa še najbolj priporočajo pot od pregrade jezera skozi gozd. To je lahko izredno lep sprehod v čudovitem naravnem okolju, za pot pa potrebujete slabe četrt ure. Prizadevni štorski ribiči bodo to pot še letos razširili in tudi zavarovali.
Kakšne ribe so v Slivniškem jezeru? Vse avtohtone v slovenskem prostoru, s tem, da je največ krapov.
Za repopulacijo rib v jezeru pa so si ribiči uredili tudi lastno ribogojnico, ki je hkrati edina pri nas, kjer vzrejajo avtohtone ciprinide (sem sodijo platnice, podusti in mrene). Polovico proizvodnje je za lastne potrebe kot vložek v jezero, ostalo polovico pa namenjajo za trg. Tako so samo lani v jezero vložili 600 tisoč rib. Pri proizvodnji rib sodelujeta tudi dva znana slovenska strokovnjaka, magister Dušan Bravničar in magister Tomaž Krištoflč iz Maribora, za osnovna opravila v ribogojnici pa vsak dan skrbi član ribiške družine Voglajna, Ivan Vengust. Dobro je tudi sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije. Pri ribogojnici nameravajo že v kratkem zgraditi še manjši turistični objekt, ki bo namenjen predvsem manjšim skupinam in članom ribiške družine.
Obilo možnosti za rekreacijo
Okolica Slivniškega jezera in še zlasti ribiškega doma Tratna še zdaleč ni namenjena le ljubiteljem ribolova, pač pa je izredno lepo mesto za razne družinske izlete, piknike in za različna sindikalna slavja. Vsekakor je eden izmed ciljev prizadevnih članov Ribiške družine, da bi ta kompleks bolj vključili v turistično ponudbo. Tako je zdravilišče Rogaška Slatina predlagalo, da bi na jezero vodili skupine njihovih gostov iz Nizozemske, Velike Britanije in Italije. Sicer pa obiskovalcem Tratne ne more biti dolgčas. Poskrbljeno je za čolnarjenje in deskanje. Čolne, surfe in opremo si lahko sposodite tudi v ribiškem domu. V lepo urejeni okolici pa so gostom na voljo še rusko kegljišče, igrišče za igre z žogo, namizni tenis in strelišče. Zaradi vlažne mikroklime so gozdovi okrog jezera bogati z gobami.
Okrog doma so postavili lične klopi z mizami z okrog štiristo sedeži, v samem domu pa je petdeset sedišč, na voljo pa so tudi tri sobe s prenočišči.
Lepote okolice ribiškega doma na Tratni so že zdavnaj spoznale tudi številne sindikalne skupine iz širše celjske okolice, ki tu organizirajo razne piknike. Kar 12 tisoč članov sindikatov je lani tam preživelo nepozabne trenutke.
V domu na Tratni pa seveda gostom ponudijo tudi ribe vseh vrst, kot poslastico pa velja omeniti dimljene postrvi. Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih in torkih.
Od botaničnega vrta do kopališča
Člani Ribiške družine Voglajna pa seveda ne mirujejo in polni so načrtov in idej o tem, kaj vse bo še treba storiti. Še letos bodo pri domu zgradili lesen kozolec, ki bo pokrit s slamo. Urediti nameravajo tudi botanični vrt z avtohtonim drevjem in cvetjem, obstojajo pa tudi že ideje o ustanovitvi mešanega podjetja za razvoj ribištva in turizma. S tem bi bili omogočeni pogoji za gradnjo nove ribogojnice, turističnega naselja in avtokampa. Blizu plesišča in odra, ki je namenjen organizaciji kulturnih prireditev, bo že v kratkem urejeno tudi otroško igrišče s peskovnikom in številnimi igračami, ki so jih že kupili.
Prizadevajo si tudi, da bi izdali turistični prospekt Slivniškega jezera in okolice, vendar je to povezano z velikimi stroški, kakšnega posebnega posluha za to pa nimajo na sami šentjurski občini. Boljše je sodelovanje s krajevno skupnostjo Gorica pri Slivnici, s katero skupaj urejajo tudi kopališče.
Kot vse kaže, bo že letošnjo zimo Slivniško jezero postalo znano tudi po zimskem ribolovu na ledu, kar je v Zahodni Evropi trenutno prava moda. O možnostih zimskega ribolova na Slivniškem jezeru je bil pred kratkim objavljen obširnejši članek v reviji Fisch und Fang, ki izhaja v štirih evropskih jezikih. Ob vsem tem ne smemo pozabiti še nečesa. Ribiška družina Voglajna izredno dobro sodeluje s štorsko železarno, ki jim ne daje le moralne, pač pa tudi finančno in zlasti podporo v obliki materiala, ki ga potrebujejo pri urejanju lepe okolice.
Prizadevanja za lepše okolje
Brez težav pa seveda ne gre. Na zgornjem delu Slivniškega jezera sta oba pritoka onesnažena. Ribiči na to opozarjajo že dolga leta, vendar so številna opozorila naletela na gluha ušesa vodnogospodrskega inšpektorja šentjurske občine. Ribiči si po svojih najboljših močeh prizadevajo za čisto in urejeno okolje. Na vsem njihovem območju imajo vsak dan organizirano ribiško ekološko patrolo, ki jo vodi Franc Kodrič iz Šentjurja. S kakšnimi problemi se srečujejo, ni treba posebej govoriti, če vemo, da je na območju celotnega povodja registriranih kar dva tisoč različnih onesnaževalcev. Prepričan pa sem, da se bo po zaslugi prizadevnih članov te republiške družine, ki večino dela opravijo prostovoljno, odnos do okolja vendarle začel spreminjati tudi na tem območju.
Novi tednik, 15. 6. 1989
