Letos mineva 120-letnica rojstva Franja Malgaja in ob tej priložnosti je Ljudska univerza Šentjur povezala več ustvarjalcev, da bi se skupaj poklonili spominu na našega rojaka. V sredo, 21. maja, je bilo odprtje razstave, ki združuje več vrst umetniškega izražanja, vse pa so posvečene našemu borcu za severno mejo.
Svetilke iz furnirja so osvetlile razstavni prostor, kjer so viseli portreti in slike z motivi v poklon Franju Malgaju, ustvarili so jih člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Svetilke so, skupaj z intarzijami, nastale v ustvarjalnem krožku Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur, poseben pečat razstavi pa so dali ročni izdelki gospodinj iz Zgornjega trga. Po besedah Marijane Novak, ki je vodila odprtje prireditve, je belo platno in rdeče vezenje na njem nema, a vendar zelo zgovorna priča o njegovi ljubezni in hrepenenju po domovini. Voditeljica je Malgajevo življenjsko pot doživeto prepletla z verzi pesnika z Rifnika Jožka Jagra, ki jih je napisal ob 20-obletnici Malgajeve tragične smrti in s spomini njegovega soborca, Branka Krofliča. Direktorica Ljudske univerze Šentjur Jelka Godec je na odprtju razstave opozorila na mejnike slovenstva, njen govor je bil prežet z domoljubjem. Opozorila je, da se moramo iz zgodovine učiti, biti ponosni na svojo izjemnost in vse jemati kot osnovo za prihodnost. Z razstavo je Ljudska univerza Šentjur želela ljudi ozavestiti in jim pokazati, da smo vredni velikih osebnosti našega naroda in da jih znamo spoštovati. Zbrane je pozdravil župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in jih povabil še na ostale prireditve, ki bodo potekale v spomin borcu.
Franjo Malgaj se je rodil v Hruševcu 10. novembra 1894, kot deseti otrok materi Neži, roj. Črepinšek, in očetu, železničarskemu delavcu Juriju Malgaju. Pod vplivom družbenopolitičnih razmer je postal član dijaško-študentskega gibanja Preporod in bil član Sokola. Tri mesece po izbruhu prve svetovne vojne, je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in sodeloval v bojih na soški fronti v okolici Doberdoba. Po razpadu Avstro – Ogrske monarhije se je novembra 1918 zbrala Malgajeva enota, da bi osvobodila slovensko Koroško. 1. decembra 1918 je Malgaj v samostojni akciji po ukazu generala Maistra zavzel Velikovec. V obrambi koroške zemlje 6. maja 1919, padel Franjo Malgaj, o njegovi smrti obstaja kar nekaj različic. Njegove sanje se niso uresničile, izgubljen je bil velik del slovenskega ozemlja. S pogumnostjo in strategijo je generalu Rudolfu Maistru uspelo osvoboditi le Maribor, da je ostal naš.
Z zbirko predmetov iz časa Franja Malgaja, ki je v lasti Martina Čatra je razstavi dal zgodovinski utrip, neprecenljiv pa je prispevek družine Virant iz Hruševca, ki je posebej za razstavo posodila sabljo Franja Malgaja. Na njej so njegove inicialke in letnica 1915. Odprtje je s pesmijo pospremila vokalna skupina Glasovir, pod lipo Ipavčevega vrta so zadonele slovenske pesmi. Ob Malgaju ljubi pesmi Eno drevce mi bo zraslo, je bilo čutiti misel na njegov pogum in tragično smrt.
Razstavo si je moč ogledati do srede, 4. junija 2014, med 9.00 in 16.00 (v času uradnih ur TIC Šentjur).
t: aP, v: bR
