V rubriki »pisma bralcev« Novega tednika je bilo dne 29. 3. 1984. pod tem naslovom objavljeno pismo žaljive vsebine in dokaj protislovno.
Za nadaljnje razmišljanje želimo bralcem pojasniti samo nekaj bistvenih objektivnih okoliščin, ki narekujejo ureditev sedanjih razmer v Grobelnem. Grobelno je kar veliko naselje, ki v celoti zajema preko 200 gospodinjstev s tem, da je skozi novo naselje Grobelno speljana občinska meja, ki strnjeno naselje razdvaja na šmarsko in šentjursko občino oziroma na KS Šentjur okolica in KS Šentvid pri Grobelnem, tako da je od omenjenega števila 200 gospodinjstev 76 gospodinjstev ali 68 novih stanovanjskih hiš neposredno ob meji na šmarski strani s 152 priseljenimi stanovalci. Med temi 152 krajani na šmarski strani je kar 36 mladincev, ki so člani KO ZSMS Šentjur okolica. Tudi člani ZK so vključeni v OOZK Šentjur.
Prebivalstvo tega delavskega naselja na šmarski strani je geografsko (razdalja do Šentjurja kot obč. središča je samo 3 km, do Šmarja pri Jelšah pa 8 km, do KS Šentvid 3 km) in po naravi ostalih okoliščin naravnano k Šentjurju.
Poseben šolski avtobus vsak dan odpelje šolske otroke iz Grobelna v Šentjur in jih tudi pripelje nazaj domov v Grobelno. Predšolske otroke zaposleni starši vozijo spotoma, ko se vozijo na delo v varstvo v Šentjur in Štore.
Vsi krajani Grobelna kot celote t. j. ene in druge strani občine oziroma krajevnih skupnosti imajo mnogo skupnih potreb za normalen življenjski utrip tega kraja.
Novo delavsko naselje Grobelno na šmarski strani je bilo zgrajeno spontano brez urbanističnega reda. Prebivalci na šmarski in šentjurski strani imajo tukaj zagotovljeno samo stanovanje in nič več, to pa je za delavce in delavsko mladino odločno premalo. V Grobelnem ni niti prostora za sestanke in se zato najnujnejši opravijo kar v gostilni, ki pa sta v kraju dve.
Posebno vprašanje je koriščenje prostega časa mladine, šolskih in predšolskih otrok. V kraju ni otroškega igrišča, ni športnega igrišča, otrok, mladine pa je tudi v okolici veliko.
Krajani Grobelna nimajo nobenih osnovnih pogojev za aktivnosti v telesni kulturi, kulturi pa tudi zaradi razdvojenosti v družbenopolitični dejavnostih, učinkoviti krajevni samoupravi itd., kar veliko manjših naselij kot je Grobelno že davno ima kot npr.: Vinski vrh, Mestinje, Pristava, Slivnica, Dramlje in drugi okoliški manjši kraji.
Krajani Grobelna s sedanjim stanjem niso zadovoljni, še posebej pa ni zadovoljna mladina, ki je dala pobudo za razmišljanje o tem pristojnim KO SZDL in obč. konferencam SZDL v Šmarju in Šentjurju. Bili so tudi opravljeni sestanki na teh nivojih.
Med delavci je bilo prisotno tudi razmišljanje, zakaj morajo urejati upravnein druge zadeve na občini v Šmarju, ko pa bi to lahko opravili spotoma na veliko bližji občini Šentjur, ko se vračajo z dela iz Šentjurja, Štor in Celja brez dodatnih stroškov za prevoz v Šmarje in brez posebne izgube časa, ker je v tej smeri precej manj javnih prevozov.
V kraju Grobelno se bo potrebno skupaj z ostalimi vasmi in zaselki ustrezno samoupravno organizirati v enovito obliko krajevne skupnosti z vsemi strukturami delovanja, v te pa vključiti čimveč krajanov, ki so pripravljeni dodati svoj delež pri delu in konkretnem urejanju skupnih potreb kraja in snovanja boljšega jutri. Vodilni delavci občine Šentjur in Šmarje ter obč. konference SZDL so bili na skupnem sestanku o navedeni problematiki tudi seznanjeni.
Od tega sestanka pa s šmarske strani še ni nobenih rezultatov, medtem ko so občinski možje v Šentjurju pobudo mladine sprejeli z večjim razumevanjem. Pravijo, da so prostorski načrti za Grobelno v izdelavi, v zaključni fazi, in bomo kmalu že zvedeli, kje bomo lahko zgradili otroško igrišče, športno igrišče pa tudi ostale objekte krajevne infrastrukture. Prvi zametki urejanja razmer (»Dobrin,« »Izobilja«) so torej res na poti.
V čem je odnos krajanov Grobelna do ostalih v KS Šentvid »nehuman v pismu, ki smo ga v začetku omenili, ni dorečeno, tudi glede solidarnosti, oziroma »nesolidarnosti«, ki jo avtor v članku omenja, lahko pojasnimo, da je to kvaliteta socialistične družbe, ki jo plačuje vsak zaposlen delavec v SFRJ, da se s tem denarjem pomaga vsem, ki so pomoči potrebni, torej tudi z dinarji, ki jih redno plača vsak zaposlen krajan Grobelna.
V pismu napisane izjave so le zlonamerna manipulacija vredna obsodbe pisca pod t u j im imenom in naslovom, ki ga krajani Grobelna vsi dobro poznajo. Pismo je bilo ocenjeno kot neodgovorno, neresno početje.
Novi tednik, 26. 4. 1984
