Tako rekoč vsi poznamo »domače« čebele, oz. kranjsko sivko in njeno delo. A v naravi živi še preko 500 vrst »divjih« čebel. Sedaj, ko se narava prebuja lahko občudujemo številne cvetoče rastline, a nobena od njih dolgoročno ne bi preživela brez opraševalcev. Med njimi so samotarske čebele med najbolj pomembnimi. Človek pa danes z uporabo kemikalij zelo negativno vpliva na njih. Večkrat lahko slišimo vesti zaskrbljenih čebelarjev ob pomorih čebel. A nikoli o pomorih »divjih« sorodnic ter drugih žuželk.
Tokrat vam predstavljamo primer dobre prakse, kako samotarskih čebelam lahko pomagamo. V Kozjanskem parku imamo kolekcijski nasad starih sort jablan in v njem pravi hotel za žuželke. Ta hotel postane med marcem in junijem najbolj zaseden hotel na Kozjanskem, verjetno pa tudi v Sloveniji. Glavni gostje sta dve vrsti čebel dišavk – rdeče in rogata (Osmia rufa, O. cornuta). Obe vrsti obiskujeta cvetove v iskanju peloda, za lastno prehrano, predvsem pa ga nabirata za prehrano njunih ličink. V naravi poiščejo dišavke naravne luknjice (premera pod 1 cm), jih napolnijo s cvetnim prahom ter nato izležejo jajčece. Ličinka, ki se bo izlegla, bo imela ob sebi ravno dovolj hrane za svoje življenje do preobrazbe). Luknjico nato samica zapre z blatnim čepom. In nato pripravlja »kamrico« za novo jajčece. Današnji način bivanja človeka je drastično zmanjšal število razpoložljivih luknjic, ki so na voljo čebelam (ni starih lesenih stavb s slamnato streho, starih dreves z razpokami…), zato jim moramo pomagati. Če seveda hočemo, da te čebele ohranimo, s tem pa tudi vse od njihovega opraševanja odvisne rastline (tudi poljščine). Zgradimo jih hotel. Nič posebno dragega ali zahtevnega dela. Narežemo stebla trstičja (c. 20 cm), ali navrtamo kose lesu ter vse skupaj postavimo na vrt, ob polje ali v sadovnjak. Lahko kar pod napušč gospodarskega poslopja. Važno je, da je hotel »pod streho«.
In če so tam te čebele še sploh prisotne, bodo hitro našle ponujene luknjice ter jih uporabile. V našem sadovnjaku smo jim postavili kar samostojen hotel. In vsak marec se v njem prebudi življenje. Iz bub lanskega zaroda prilezejo na plano osebki nove generacije, ki začno sami skrbeti za naslednjo generacijo. Mudi se jim, saj bodo do konca junija že vse pomrle. Njihovo intenzivno nabiranje cvetnega prahu (opraševanja) sovpada s pomladanskim cvetenjem številnih rastlinskih vrst, tudi sadnega drevja. Ker so pomladni dnevi lahko precej hladni, vetrovni in celo deževni (tedaj domače čebele ne letajo) je uspešnost oprašitve v veliki meri odvisna od njih. Strokovnjaki so dokazali, da ena dišavka opravi pri opraševanju toliko dela kot 120 domačih čebel ali 2 čmrlja (tudi oni so zelo pomembni).
Kaj lahko naredimo sami?
Obiščete lahko naš hotel za žuželke, da se prepričate o povedanem in pridobite informacije, kako tudi pri sebi doma narediti nekaj dobrega za naše soprebivalce te čudovite dežele. Veliko informacij je na voljo tudi na spletu, že tudi v slovenskem jeziku. Pa še nekaj – dišavkam se lahko povsem približate tudi tisti, ki ste alergični na čebelji strup – dišavke ne »pikajo«.
Dušan Klenovšek, Kozjanski park
