V stari zgradbi pri kostrivniški slatini blizu Podplata so pričeli s predelavo sadja. Prostori so že v začetku bili tesni, toda šmarski zadružniki so se veselili, samo da bi ustvarili obrat, ki ga na Šmarskem tako zelo potrebujejo.
Nabavili so nekaj strojev in »SAD-SOK« je stekel. Že po prvih steklenicah dobrega pridelka je bilo jasno, da bo šlo. Danes pa . ..
»Tržišče je za nas odprto, da smo lahko zadovoljni«, je povzel upravnik obrata tovariš Milan HRIBAR.
»Surovin za predelavo imamo dovolj, saj bomo morali predelati okoli 3000 vagonov sadja, če je letina običajna. In kaj bo šele takrat, ko bodo obrodile jablane na naših plantažah okoli Rogatca in na Skrbniku pri Pristavi?
V razmerah, kakršne so zdaj, smo veliko napravili in dobro, samo prostori!
Poglejte, skladišč nimamo, trenutno smo sami sebe prerasli in nam je koža pretesna, da komaj dihamo.
Samo, če bomo uspeli uresničiti naše načrte, bo kmalu drugače. Blizu prometnega vozlišča v Mestinju pričenjamo graditi nove prostore, kamor bomo čimprej preselili proizvodnjo sadnih sokov. Tu, v Kostrivnici, pa bi obdržali samo proizvodnjo žganih pijač. Tako bi smotrno razdelili proizvodnjo, obenem pa pridobili zadovoljive zmogljivosti.
Zagnali smo se z vso voljo, vse bo šlo, samo še prostore! In ti bodo! Načrti so, nekaj denarja pa so si tudi že zagotovili, tako da bodo že v prvih spomladanskih dneh pričeli z gradnjo. vendar nameravajo graditi vse do 1970. leta, ko bi se »SAD-SOK« razvil že v močnejšo šmarsko proizvodno organizacijo.
Celjski tednik, 21. 2. 1964
