Tričetrtletni rezultati poslovanja v Ikomu so pokazali, da ta delovna organizacija iz Šmarja posluje na meji rentabilnosti, kar bi, glede na splošno stanje v gradbeništvu, lahko ocenili kot soliden rezultat. Kljub temu so v Ikomu nezadovoljni, saj se zavedajo, da imajo še precej rezerv za boljše gospodarjenje.
Po reorganizaciji na začetku minulega leta, ko je Ikom postal enovita delovna organizacija, so se letos spet lotili vprašanj učinkovitosti sedanje organiziranosti in se odločili, da ukinejo še delovne enote, ki jih j e devet. Merilo za izračunavanje delovne uspešnosti Ikoma naj bi bil po novem le uresničen delovni nalog. Zaradi te načrtovane novosti bodo na ravni delovne organizacije ustanovili poseben strokovni team. ki bo reševal konkretne naloge oziroma probleme na posameznih deloviščih. Tako bo en strokovnjak vodil in usmerjal delo na več gradbiščih sočasno, s tem pa bodo znatno razbremenili tudi administracijo. Ta novost naj bi uradno zaživela v praksi še letos, poskusno delo pa je pokazalo, da so na pravi poti.
V Ikomu v Šmarju imajo tudi v tem času dovolj dela, zaradi velike konkurence pa je njihov dohodkovni iztržek slab. Delovno organizacijo pestijo tudi obratna sredstva oziroma premeščanje teh težav z dragimi posojili, ki jih sicer ni veliko, so pa precejšnja ovira pri uresničevanju razvojnih programov. Eden takšnih je program predelave tkalskih strojev za tekstilno industrijo, s katerimi naj bi tekstilci izdelovali tkanine boljših kakovosti, ob boljši; produktivnosti in konkurenčnosti na tujem trgu in v boljših delovnih pogojih.
Najvažnejše pri tem pa je, da takšnih strojev ne bo treba uvažati. Pri tem programu sodeluje Ikom s Tekstilnim inštitutom iz Maribora in z Inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko iz Ljubljane. Sicer pa se Ikomovi gradbinci in obrtniki ta čas nahajajo po gradbiščih širom Slovenije, njihove izdelke iz nerjavečega jekla: instrumente za potrebe v medicini ter izdelke iz programa elastičnih veznih elementov pa kupujejo širom po Jugoslaviji.
Novi tednik, 22. 12. 1988
