Okoli Slivniškega jezera in tam, kjer so si ribiči družine Voglajna iz Štor postavili oziroma uredili svoj dom, ni več tistega vrveža, ki je bil tako značilen za poletno obdobje. Prelep kotiček zdaj skoraj sam uživa v jesenskih barvah. In tudi jata divjih rac, ki se je že udomačila, pogreša obiskovalce, izletnike, ribiče …
Slivniško jezero je nastalo zaradi zajezitve Voglajne, zaradi pregrade Tratne. Za to mogočno in visoko steno, je nastalo okoli 84 hektarjev veliko umetno jezero. To je Voglajna. In ker gre za reko, ki so jo zajezili zaradi potreb štorske železarne, upravljajo s to vodo ribiči. V tem primeru člani družine Voglajna iz Štor. Njim je to jezero prineslo življenje. Prav tako tudi ribam, ki so zdaj v tem predelu reke našle obilo možnosti za obstoj.
V tem jezeru je zdaj okoli sedem do osem ton rib. V glavnem krapov in seveda tudi drugih. Prizadevni ribiči so v te vode vložili tudi rdečega krapa. Sicer pa računajo, da je v jezeru samo krapov za okoli tri tone. In to lepih kosov.
Na obali jezera stoji lep dom štorskih ribičev. Uredili so ga iz neka sto let stare hiše, ki je po njihovi zaslugi dobila povsem novo podobo. Samo za ureditev doma so ribiči prispevali okoli osemnajst tisoč udarniških ur. Pri domu je tudi majhen zalivček m v njem nekaj čolnov na vesla. Motornih čolnov tu ni in jih po vsej verjetnosti nikoli ne bo. Nad domom bo v kratkem urejen tudi tako imenovani športni prostor. Gre za precej veliko ravnico, kjer se bo moč razvedriti tudi v igri z žogo, pri namiznem tenisu, morda tenisu in podobno.
Štorski ribiči, ki bodo prihodnje leto slavili srebrni jubilej svoje družine, petindvajsetletnico, so ponosni na to pridobitev. Navzlic postojanki, ki so jo tu uredili, so očuvali okolje in naravo v svoji prvobitnosti. Tudi z avtomobilom do doma ni mogoče priti. Obiskovalci tega izrednega kotička puščajo svoje železne konjičke pri pregradi Tratna, kjer je urejeno parkirišče. Potem morajo po označeni sicer pa edini poti skozi gozd približno deset minut. Navzlic tej «odmaknjenosti» je imel ribiški dom ob jеzeru veliko obiskovalcev. Tudi po tisoč na dan. In tako je ribiški dom postal pribežališče mnogih izletnikov.
V njem so štorski ribiči odprli manjši bife in tako z najnujnejšim postregli mnogim obiskovalcem. Toda, kako v prihodnje? Ribiči bodo skušali zadržati ta kotiček takšen, kot je. Torej, še vedno zaprt za motorna vozila. Ta predel Slivniškega jezera naj bi ostal oaza sredi izrednega naravnega okolja. Jim bo to uspelo?
Okoli jezera, njegovi bližini, že rasejo vikendi. Pritisk se bo prav gotovo večal, tembolj, ko bodo ljudje spoznali lepote tega jezera in njegovega okolja. In prav ta ugotovitev opozarja, da bo treba slej ko prej uresničiti celotni ureditveni načrt. Ideja je znana. V ribniškem domu je tudi narisana. Po tem predlogu naj bi na polotoku Rakitovec nastopalo pravo turistično središče. Morda manjši hotel oziroma gostinski objekt, čolnarna, kopališče, razna igrišča in še kaj. Če bodo uspeli najti investitorja in uresničiti ta program, potem najbrž ni bojazni za ribiško oazo. V nasprotnem primeru pa se lahko zgodi tudi kaj takšnega, kar ribičem ne bo všeč. Toda, glede na možnosti, ki so, bi bilo več kot prav, če bi ribičem pustili to. kar so sami naredili, primernega investitorja pa napotili na lokacijo, kjer se bo lahko razbohotil komercialni turizem.
Slivniško jezero je že v kratkem času svojega obstoja potrdilo, da lahko postane pomembna turistična in rekreacijska postojanka na tem območju. In prav prve izkušnje terjajo, da bodo nadaljnje odločitve o zazidavi na tem območju, o koriščenju vode, o ribolovu itd., takšne, ki bodo podpirale osnovno idejo. Čas bi bil, da bi sprejeli kompleksen zazidalni načrt za to območje in tako prekinili vsakršna ugibanja o nadaljnjem razvoju predela, ki si ga kaže obiskati tudi zdaj, v lepi jeseni.
Ribiška družina Voglajna ima zdaj okoli dvesto članov, toda že prihodnje leto jih bo okoli tristo. To pa je najbrž zgornja meja, sicer se zna porušiti ravnotežje med ribiči in zarodom v jezeru. Seveda v škodo rib. Sicer pa je treba povedati, da štorski ribiči namenjajo večino svojih sredstev prav v ribji zarod. Tako so lanska vlaganja ocenili na 150.000 din, letošnja pa na 120.000 dinarjev. Tako na Slivniškem jezeru, torej na tem predelu Voglajne. Drugi del pa je še vedno preveč izpostavljen onesnaženju. Navzlic temu se življenje vrača tudi v spodnji tok Voglajne.
Ribiški dom na Slivniškem jezeru je bil letos prvič odprt od aprila do oktobra. V tem času so tu prodali štiri tisoč enodnevnih ribolovnih kart. V prihodnji sezoni bo na voljo tudi ribiški pribor. Tudi tega si bo moč sposoditi. Sicer pa čaka prizadevne štorske ribiče prihodnje leto še počastitev 25-letnice obstoja družine.
Novi tednik, 9. 11. 1978
