Delegati zbora krajevnih skupnosti pri skupščini občine Šentjur so na zadnjem spomladanskem zasedanju sprožili vprašanje onesnaženosti okolja, zraka in vode v občini, v torek pa so obravnavali poročilo komisije za varstvo okolja, občinskega inšpektorata in izvršnega sveta o tem, kakšno je dejansko stanje.
Iz poročila so ugotovili, da sodi Šentjur z bližnjo okolico na 12. mesto v republiki po onesnaženosti z žveplovim dioksidom, kar je Šentjurčane, ki so vse doslej živeli v prepričanju, da je glavni krivec za onesnaženje v njihovi občini celjska industrija, bolj kot ne presenetilo. Ugotavljajo pa, da bi večino vzrokov za onesnaženost lahko odpravili brez večjih naložb, saj denarja za gradnjo centralne čistilne naprave še dolgo ne bodo mogli zbrati. Na slab zrak in onesnaženost okolja celjska industrija vpliva le na območju Proseniškega in Dramelj, ki sodijo v 3. razred onesnaženost s CO2, drugod v občini pa imajo svoje krivce. Med največje prištevajo individualna kurišča in blokovske kurilnice.
Šentjurski varstveniki okolja uvrščajo med ekološko problematične delovne organizacije v občini predvsem Alposovo barvarno, LI Bohor in Kmetijski kombinat. V okolici Alposa ni mogoče pridelovati povrtnin, prav tako pa zaradi usedanja emisij barve v zraku že nekaj časa okoliški stanovalci ne morejo sušiti perila na prostem.
Tozdu Klavnica in celotnemu Kmetijskemu kombinatu očitajo, da onesnažuje okolje z nepravilnim in nepravočasnim praznjenjem grezniških jam, zaradi česar prihaja do pogostih iztokov v Kozarico, ter razvažanjem gnoja iz kokošjih farm v najbolj sušnih obdobjih. Hkrati ta gnoj na polja odlagajo v kupih, kar povzroča, da se smrad, namesto nekaj dni, po okolici razširja tudi do dva meseca.
V občini tudi ugotavljajo, da imajo zelo onesnažene vodotoke, saj so recimo ribe od Šentjurja do mlina Novak neužitne, pogojno užitne pa so tudi ribe v Voglajni in Kozarici od Sikovškovega mostu do sotočja s Pešnico. Delno bodo te težave skušali omiliti s hitrejšim praznjenjem Slivniškega jezera.
V dveh vzorcih živil živalskega izvora odvzetih na Proseniškem so naleteli na preveliko prisotnost kadmija.
Novi tednik, 27. 10. 1988
