Dva dni pred odkritjem spomenika So se v Kozjem na slavnostni seji spominjali 9. obletnice, ko je Kozjanski odred osvobajal Kozje. Okupator se je utaboril v dveh postojankah, obdanih z visokimi žičnimi ovirami in zaklonišči v središču na vzhodu trga. Borba se je pričela v noči od 10. na 11. september, popoldne so se predali vermani, ki so dotlej brezobzirno strahovali Kozje in sosedne kraje; zato se je ljudstvo oddahnilo, ko je bilo rešeno njihovega nasilja. Tudi druga postojanka je bila tik pred padcem, da ni okupatorju uspelo, dobiti ojačenja iz Šempetra in Brežic. V zvezi z borbo je bilo plen ognja pet stanovanjskih in nekaj gospodarskih poslopij. Enajsti september je vsekakor najvažnejši v zgodovini narodnoosvobodilnega boja v Kozjem, zato so si ga osvojili za svoj občinski praznik, ki ga bodo prihodnje leto ob desetletnici proslavili v širšem obsegu. Kozje je imelo v svoji sredi predane pristaše narodnoosvobodilnega gibanja.
Kakor drugod je okupator takoj po svojem vdoru tudi v Kozjem izselil zavedne Slovence, toda tudi tisti, ki so ostali, so bili na svojem mestu. Spomnimo se na primer moštva bivše jugoslovanske žandarmerijske postaje, ki ga je okupator v celoti mobiliziral za svojo obveščevalno službo. Izmed štirih članov je le enemu uspelo, da je ušel trinogu, ostali trije so padli kot pobudniki Osvobodilne fronte. V zimi 1941-42 je nemška policija gonila po Kozjem v zastraševalne namene jetnike in jih zasmehovala, posebno če ji je padel v roke pripadnik oborožene vstaje – partizan.
Del današnje občine Kozje je bil zajet že v izseljeniški pas, zato se je gnev do okupatorja še povečal. Kozje z Bučami in partizanskim Veternikom je ponosno, da je v tolikšni meri prispevalo k osvobajanju. Zato je bilo tudi odkritje spomenika padlim borcem in talcem iz navedenih treh področij dostojna manifestacija pripadnosti Osvobodilni fronti.
Proslave so se udeležili zastopniki ustanov in organizacij iz Krškega, Senovega, ZB iz raznih sosednih občin, okrajni odbor ZB Celje-okolica je zastopal predsednik tov. Rajer s tov. Heleno Borovšakovo.
Kroniko osvobodilnega gibanja v Kozjem je podal tov. Rudolf Resnik govorili so zastopniki iz Krškega, pozdravila pa sta zborovalce tudi bivši komandant Kozjanskega odreda tov. Marijan Jerin in bivši funkcionar okrajnega odbora OF Kozje tov. Alojz Večko-Boris. Mladina je prispevala z deklamacijami in dvogovornim prizorom, pevski zbor iz Kozjega je zapel več borbenih pesmi, borci so oddali častno salvo, zastopnik občine tovariš Lojen je nato prevzel spomenik v svoje varstvo. Občina bo prostor okoli spomenika še razširila, zasadila in mimo speljala promenadno cesto na Stari grad. Javno tehtnico je občina premestila na drugi konec, tako da je središče trga res prikupno.
Savinjski vestnik, 28. 9. 1953
