Zdravilišče Rogaška Slatina je nosilka razvoja turizma v občini Šmarje pri Jelšah. Ne gre torej le za razvoj te dejavnosti v Rogaški Slatini, temveč za širšo obvezo, poskrbeti za razcvet turizma na tistih območjih občine, ki v razvoju zaostajajo, imajo pa lepe možnosti tudi za turistični razmah.
Srednjeročni občinski planski dokument narekuje gradnjo gostišča v Kozjem. V spominski park Trebče v poletnih mesecih prihaja na desettisoče turistov, ni pa v Kozjem primernega gostinskega objekta, kjer bi bilo mogoče turista zadržati.
Zataknilo se je pri delavcih Zdravilišča, pri neposrednih proizvajalcih, bi rekli, pri tistih samoupravljalcih, ki so tokrat narobe razmišljali in se tudi napak odločili.
Odločanje o investicijah je sicer v pristojnosti delavskega sveta, a so se v Zdravilišču odločili o gradnji gostišča v Kozjem razpravljati na najvišji samoupravni ravni, na zborih delavcev v okviru temeljne organizacije zdraviliška dejavnost.
Delavci so se na zborih odločili, da gostišča v Kozjem ne bodo postavili. Kot argumente so navajali težke pogoje gospodarjenja, nizke osebne dohodke in splošno draginjo, zadolženost ob še nedokončani gradnji hotela »Sava«, manjkajoče objekte in turistično ponudbo, ki da v Rogaški Slatini še zdaleč ni popolna, zraven pa so se bali, da bi turistični objekt v Kozjem ne bil rentabilen.
Prav je, da so o investiciji odločali vsi delavci. Svojo samoupravno dolžnost so formalno sicer opravili, se oprijeli svoje pravice, na zrelostnem izpitu pa so padli.
Novi tednik, 23. 6. 1983
