Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

29. 4.: Nekaj izpod Donačke gore


Menda je malo krajev v naši lepi domovini, ki so tako malo znani, kot je ravno Donačka gora. O njej se ne govori in ne piše. Le redki zaidejo v ta konec slovenske zemlje. Pa vendar imajo tudi tu ljudje svoje želje in načrte. In ena izmed teh njihovih želj se je pred kratkim uresničila.

Dva dni pred volitvami je zagorela v neštetih hišah električna luč. Ko bi človek mogel popisati to veselje! Vse popoldne, vso noč, vso soboto je gorela luč. Baje je bilo tako svetlo, da je žarela cela gora in nekateri so mislili, da »gori«. Že isto popoldne je Elektro-Celje predvajalo film o nesrečah v zvezi z električnim tokom, ki si ga je ogledalo mnogo ljudi. Tudi radio je že zaigral v dvanajstih hišah. Marsikje so rekli, da niti ure zdaj ne rabijo več. Šele zdaj ljudje spoznavajo, koliko dela, požrtvovalnosti in borbe je treba za tako delo.

Tudi naša mladina ne spi. Pri elektrifikaciji je tudi ona zavihala rokave in krepko prijela za delo. V zimskih mesecih je pripravila veseloigro »Dve nevesti«. Mnogo truda je morala vložiti, saj so bili med igralci večinoma novinci. Nekateri med njimi so zaposleni v tovarni in pri železnici, od šole pa oddaljeni tudi po uro hoda. Pogosto je še ob enajstih zvečer svetila v razredu luč, ob eni pa je bilo treba že vstati in odriniti v službo. Z igro so gostovali v Rogatcu, ker v kraju samem ni dvorane in ne odra. Sedaj si zelo želijo s to igro razveseliti delovne brigade na cesti, kjer že delajo trije mladinci tega aktiva. Velika želja naše mladine je tudi igrišče za odbojko in ustanovitev strelske družine.

Celjski tednik, 29. 4. 1958