Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Zdrava prehrana: v slatinski knjižnici predavala inženirka živilske tehnologije Irena Franić


Knjižnica Rogaška Slatina je v mesecu februarju gostila inženirko živilske tehnologije Ireno Franič, ki je na prvem predavanju, ki je bilo 11. 2. 2013, predavala o aktualnih temah (Rad dobro jem – Ali res vem kaj jem – Kaj moram vedeti, da bi dobro jedel), v ponedeljek, 11. marca 2013, pa je v slatinski knjižnici v drugem delu predavanja predstavila zdrav način prehranjevanja skozi zdrave recepte in njene poglede na zdrav način prehranjevanja.

Zaradi hitrega tempa življenja mnogi pozabljajo na zdrave obroke, med katerimi pa se še najpogosteje izpušča zajtrk. Na zadnjem predavanju je inženirka Franić izpostavila pomen časovne (hrono) prehrane. Za vsako živilo obstaja ustrezen del dneva, ko ga je treba zaužiti in to pravilo je povezano z različnimi hormoni in encimi, ki jih telo prav tako izloča v določenem času in tako omogoča pravilno prehrano in njen maksimalni izkoristek. Pri takšnem prehranjevanju je pomembno tudi kombiniranje živil, najpomembnejše pravilo pa je, da je beljakovine in ogljikove hidrate treba ločiti ob večerji in kosilu. Če jih ne ločimo, encimi, ki so potrebni za razgrajevanje prve vrste živil, motijo encime, ki sodelujejo pri izkoriščanju druge vrste.

Zjutraj, ko je hormonska aktivnost inzulina najmočnejša, najbolje prenašamo energetska živila, kot so izdelki iz žit, na primer kruh in peciva, ter izdelki, ki vsebujejo mlečne maščobe, kot je kisla smetana. Koncept obroka je podoben za kosilo in večerjo. Sestavljena sta iz mesa ali jajc, ki imajo zaradi beljakovin živalskega izvora gradbeno sestavo, ter zelenjave, ki je bogata z vitamini, minerali in rastlinskimi vlakninami.

Če bi dognanja strnili, bi rekli, da je zajtrk najbolj pomemben obrok dneva, ki naj bo bogat z maščobami iz živalskih virov in počasi prebavljivimi ogljikovimi hidrati (žita, kruh), med obroki naj mine vsaj tri ure, večerjamo najmanj dve uri pred spanjem, izogibamo se gaziranim pijačam in prigrizkom, zjutraj in zvečer sadja ne jemo, izdelke bogate s škrobom pa lahko jemo najpozneje do 15. ure.

Franićeva je spregovorila tudi o cefaličnem faznem odzivu. Dietne pijače vsebujejo aspartam, ki ga nekateri imenujejo tudi tihi zastrupljevalec. Gre za umetno sladilo, ki se dodaja dietnim pijačam. Če se pravilno prehranjujemo, a ob tem uživamo dietne pijače, obstaja velika verjetnost, da bomo zapadli v stanje jo-jo efekta. Zakaj pride do tega? Umetna sladila kljub osveščanju, da ne vsebujejo kalorij, imajo 4 kcal/g in da ne dvigujejo inzulina, vendar kljub temu na telo učinkujejo tako, da povečajo apetit in občutek lakote, zato nas kmalu po zaužitju tako sladkanih izdelkov zagrabi želja po novi hrani ali pijači. Ko takšno umetno sladilo pride na jezik, okušalne brbončice pošljejo sporočilo v možgane, da v naše telo prihaja glukoza in v jetrih se zato zavre pretvorba v glukozo iz beljakovinskih rezerv in glikogena. Če nato sladkemu okusu ne sledi hranilo, se pojavi želja po hranjenju, kar mi občutimo kot zvečan apetit, lahko tudi čezmerno hranjenje. 

Poslušalci so v tokratnem predavanju tudi sodelovali s predavateljico in marsikomu dali kakšno novo idejo za zajtrk, kosilo in večerjo. 

Ker nam na vrata že trka pomlad in z njo tudi obvezne modne diete, s katerimi si marsikdo pomaga pri izgubljanju telesne teže, je na tem mestu vredno opozoriti, da vsaka dieta ni primerna za vsakogar in da se je ob tovrstnih podvigih spreminjanja prehrane potrebno posvetovati z zdravnikom ali strokovnjakom, ki pozna vpliv hrane na telo. Tako kot smo si ljudje na zunaj različni, tako smo si tudi navznotraj; kar enemu ne škodi, lahko na drugemu pusti trajne posledice. Zdrav način prehranjevanja z rednimi obroki in redna telesna aktivnost sta stalna partnerja, ki skupaj pokažeta tudi rezultate.

f/t: J. C.