Pred dnevi smo obiskali lesno industrijski obrat »Bohor« v Šentjurju. Srečali smo tudi inž. Najžerja, čeravno je bila že pozna ura. Rade volje nam je postregel z nekaterimi podatki o novostih in zanimivostih iz njegovega podjetja.
Najprej je opozoril, da imajo v načrtu ureditev obrata v Mestinju, kjer so strojne naprave do kraja iztrošene in ni možno pričakovati večjega učinka, čeravno bi bil le-ta lahko osnova za povečanje rentabilnosti podjetja. Z modernizacijo strojnih naprav pa se bo stanje v tem obratu bistveno spremenilo. Zlasti pomembno pa je to spričo dejstva, da izdeluje ta obrat finalne proizvode, ki so zanimivi za izvoz in ga spričo tega vsekakor ne kaže zanemarjati.
Hkrati nam je potožil, da so imeli nekoliko težav s strojem za izdelavo furnirja, tako da so nekoliko zaostali za predvidevanji proizvodnega načrta, vendar pa bodo to nadoknadili. Istočasno imajo tudi nekaj težav zaradi distribucije lesa. Tako del obrata ni polno izkoriščen. To je velika škoda, kajti taki pojavi vsekakor vplivajo na končno delitev dohodka in to kolektivu ne more biti navsezadnje vseeno.
Istočasno smo zvedeli, da bodo v kratkem nabavili poseben loščilni stroj, ki bo podjetju veliko koristil. Posebno zanimiva je ta novost zato, ker bo možno te izdelke dokaj uspešno plasirati na zunanja tržišča.
Ko je govoril o stroških proizvodnje, je inž. Najžer dejal, da se jim ti po nepotrebnem povečujejo, ker morajo les dovažati iz Dravske doline ali še dalj, medtem ko gre naš les pogostokrat v druge kraje. Na ta način pridemo preprosto do dvakratnega povečavanja stroškov, kar pa je prav gotovo nelogično. Zaradi tega se kot zelo umestno zastavlja vprašanje pravilne razdelitve lesnih količin na posamezne obrate, pri čemer mora biti osnovno vodilo popolni izkoristek strojnih naprav.
Celjski tednik, 15. 3. 1963
