Na god sv. Lovrenca je v Podčetrtku potekal tradicionalni, že sedmi Lovrenčev sejem, v organizaciji TIC Podčetrtek. Na sejmu je bilo prisotnih 84 razstavljavcev, ki so številnim obiskovalcem ponujali številne domače in druge izdelke.
Tradicija Lovrenčevega sejma sega v daljno preteklost, koliki je stara, žal Podčetrtani ne pomnijo. Predvsem starejši obiskovalci in razstavljavci pa so si enotni, da je Lovrenčev sejem vselej slovel po raznovrstni in bogato ponudbi. Slednje je bilo moč potrditi tudi letos. Ob številnih kramarjih, branjevcih, prodajalcih suhe robe, oblačil in drugih artiklov, so svoje mesto na sejmu našli tudi lokalni obrtniki, društva in klubi. Številni obiskovalci so bili po dopoldanski maši v cerkvi sv. Lovrenca v Podčetrtku deležni bogate kulinarične ponudbe, številnih degustacij, sejem je obiskala tudi Teta Tončka, pantomimik in glasbeni gostje.
Na račun so tudi letos prišli najmlajši, saj so za njih pripravili “pravljičarninine plesarije in umetnije”, otroško predstavo “Kdo se boji morskega psa”, bralnice in slikarije. Na slednji je potekala otroška poslikava obrazov in izdelava mini tatujev.
Letošnjo ponudbo so dodatno popestrili z vožnjami s kočijo, predstavila so se Turistična društva iz Podčetrtka, Virštanja in Pristave pri Mestinju, KTD Polje ob Sotli in društvo za stare običaje, TD Bistrica ob Sotli, TD Tinsko, TD Kanja, TD Dobrina, MKD Lepe strune. Popoldne so obiskovalci občudovali mimohod konjenice Virštanj Obsotelje, prisluhnili koncertu Laške pihalne godbe in mažoretkam, za konec pa so se članice Društev kmetic pomerile v kuhanju bučne juhe.
Tako organizatorji kot razstavljavci so bili z obiskom zadovoljni. S sejemsko ponudbo so bili zadovoljni tudi številni obiskovalci petkovega sejma kar zagotavlja, da se za prihodnost Lovrenčevega sejma ni bati.
Lovrenc (tudi Lovre, Lovro, Lavrencij, Lavrencija, Laura, Lavra, Lorena) je bil eden izmed sedmih diakonov rimske Cerkve, ki je služil papežu Sikstu II. Upravljal je s cerkvenim premoženjem, skrbel je za uboge in papežu, s katerim sta bila iskrena prijatelja, stregel pri sveti daritvi. Za časa vladanja cesarja Valerijana (od 253 do 260 leta) so papeža zaprli in ubili. Lovrenc je, kot njegov zvest služabnik, hotel umreti z njim, a mu je papež naročil naj najprej denar iz zakladnice razdeli revežem. Rimski načelnik Hipolit je od Lovrenca zahteval zaklade Cerkve in le-ta je predenj pripeljal ubožce, vdove in sirote. Razjarjen Hipolit ga je dal najstrašnejše mučiti, na koncu so ga živega zažgali.
Sv. Lovrenc je zavetnik ubogih, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev, likalk. Varuje pred opeklinami, bolečinami v hrbtu, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem, z evangelijsko knjigo in s križem, delečega miloščino, ali z mučeniško palmo.
Vabljeni k ogledu galerije fotografij (klik!), ki smo jih posneli na Lovrenčevem sejmu.
t/f: eH
